Odprta akademija za inovativni turizem

Turistični proizvodi

Organizacija atraktivne prireditve

Vzpostavitev dodatne in dopolnilne dejavnosti na podeželju

Oblikovanje in predstavitev privlačne zgodbe

Umetnost sožitja vin in kulinarike

 

Organizacija atraktivne prireditve

 

BELOKRANJSKI TRIATLON - ZDRAVA HRANA, VINO, KOLPA

AVTORICA: KAJA WILL

Povzetek: Slogan: Gremo v Belo krajino. Do ideje o organizaciji enodnevnega izleta v Belo krajino je prišlo zaradi krivične turistične zapostavljenosti Bele krajine. Poiskalo se je nekaj privlačnih možnosti za preživetje prostega časa in uživanje okusne zdrave hrane, ki se jo lahko popestri s kozarčkom dobrega vina. Izlet vključuje obisk ekološke Kmetije Klepec, kjer bi si ogledali ekološko pridelavo in predelavo hrane, pojedli različne vrste kruhov v sožitju z raznovrstnimi olji, nato bi odšli v Kamp Bela krajina, kjer imajo pestro ponudbo aktivnosti, kot so kopanje, veslanje, odbojka na mivki, adrenalinski park in podobno. Tam bi lahko pojedli kosilo in po želji v kampu tudi prespali. V jesenskih in spomladanskih dneh, ali v primeru slabega vremena bi dogodek potekal malo drugače. Pričetek bil enak; na Kmetiji Klepec. Nato bi se odpravili v Sosesko zidanico Drašiči, tam bi predstavnik predstavil zgodovino in pomen te zidanice za vaščane. Ogledali bi si njihovo razstavo, degustirali soseska vina in obiskali cerkev svetega Petra. Po ogledu bi se sprehodili do Kmetije Simonič, kjer bi pojedli kosilo. Sledila bi degustacija v Vinarstvu Dolc.

Na vrh >>

IME MI JE FILM – 7 DNEVNI MEDNARODNI OTROŠKI FILMSKI FESTIVAL

AVTORICA: LUCIJA KUNTARIČ

Povzetek: Kostanjevica je kot eden od centrov umetnosti prepoznavna v širšem slovenskem prostoru in tudi v tujini. Prostor Galerije Božidar Jakac kakor tudi staro mestno jedro ponujata veliko odličnih in posebnih lokacij, ki kar kličejo po novih vsebinah. To dejstvo in pa dejstva, da je bila Kostanjevica v 70. in 80. prizorišče snemanja kar nekaj slovenskih kakor tudi tujih filmov, da so bili prebivalci od nekdaj naklonjeni tovrstnemu dogajanju in umetnikom, s katerimi, v posebnem sožitju, bivajo še danes in dejstvo, da je bilo tu v preteklem obdobju že prizorišče prav posebnega otroškega festivala… Vse to je peljalo do ideje o filmskem festivalu, in sicer o filmskem festivalu za otroke, ki bo umeščen v poseben ambient Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki ter v samo mesto. Filmski festival bo razdeljen na glavni del - projekcijo otroških filmov iz mednarodne produkcije v tekmovalnem delu, ter na spremljevalni program. V tekmovalnem delu bo šlo za projekcijo 6 filmov po izboru selektorja festivala. O zmagovalcu festivala bodo odločali otroci in le-ta bo prejel denarno nagrado. V spremljevalnem programu pa bo šlo za niz ustvarjalnih delavnic povezanih s filmom za otroke, za dodatne filmske projekcije slovenskih otroških filmov in animiranih filmov ter za pogovorne dogodke na določene teme tako za otroke kot tudi za odrasle. Festival naj bi imel tudi navdihujočo noto za mlade ustvarjalce. Ne samo, da jih, v sobivanju in ustvarjanju z umetniki, navdihne, pač pa tudi, da imajo varno in vzpodbudno okolje, kjer lahko izrazijo sebe, svoje poglede, svoje ideje. V času festivala bo otrokom omogočeno bivanje v kraju z vsemi spremljevalnimi aktivnostmi, prehrano in varstvom. Ideja je, da se po zgledu že utečenih dobrih praks in hkrati z upoštevanjem unikatnosti prostora z vso njegovo zgodovino in tradicijo, oblikuje dober, enkraten dogodek - otroški filmski festival, ki bo v sedmih dneh udeležencem ponudil veliko dobrih doživetji.

Na vrh >>

50+ FESTIVAL – (ZLATI FESTIVAL – AFTER 50 PARTY)

AVTORICA: MARJANCA TRŠČINAR ANTIĆ

Povzetek: Festival 50+ je festival glasbe in plesa, obogaten s ponudbo izdelkov, uslug in delavnic, ki so zanimivi in koristijo ciljni generaciji za promocijo aktivnega, srečnega in zdravega življenja po 50. letu. Poleg zabavnega karakterja bo imel festival izredno izobraževalni in motivacijski značaj. Glavni cilji so: druženje, zabava, sproščanje, učenje in motivacija za aktivno preživljanje prostega časa, skrb za zdravje, kondicijo in pozitiven odnos do življenje. Druženje in spoznavanje, prenos znanja starejših generacij na mlajše, povezovanje generacij, skupno delo in zabava, dvigovanje samopodobe in samozavesti pri starejših, vračanje občutka koristnosti … Ozaveščanje o lepoti življenja in usmerjanja fokusa na:« Kaj lahko naredim in ne kaj ne morem!«

Na vrh >>

VINO, HRANA IN ŠE KAJ #PODOLENJSKO

AVTORICA: DRAGICA RIBIČ

Povzetek: Vinorodni okoliš Dolenjska slovi po slikoviti mehkobi gričev, ki spominja na Toskano, in po podnebnih značilnostih sličnih francoski Šampanji. Skupek obojega se boste naužili na osrednjem regijskem vinsko-kulinaričnem festivalu #poDolenjsko, ki bo drugo oktobrsko soboto združil vsa novomeška vinogradniška društva, manjše in večje vinarje ter ponudnike kulinaričnih dobrot. Idilični ambient gradu Grm bi bil prizorišče, kjer bi v glasbenem programu nastopil kvaliteten dolenjski ansambel in popularnejša glasbena skupina, gurmani bi se v atriju gradu prepustili prefinjeni grajski večerji z vinsko spremljavo, radovedneži prisluhnili zgodbi deželne vinoteke ter vino ljubi prepustili vonjem in okusom dolenjskim vinom – od cvička, modre frankinje do penin, barique in ledenih vin. Vabljeni, da se naužite dolenjskega gostoljubja tudi vi.

Na vrh >>

ŠMARJEŠKE POJEJO »SKUPAJ SMO GLASNEJŠI!«

AVTORICA: KLAVDIJA TURK

Povzetek: Prireditev Šmarješke pojejo je na pobudo Kulturnega društva Mešanega pevskega zbora Šmarješke Toplice zaživela že štirikrat. Organizirali so jo, da bi zapolnili kulturni prostor v naši občini, saj imamo v občini kar nekaj kulturnih in pa pevskih skupin, ki se lahko predstavijo na reviji. Ker pa si želim v naši občini malo bolj popestriti dogajanje za vse starostne skupine, sem prišla do ideje, da dogodek Šmarješke pojejo razširim in ponudimo obiskovalcem dogodek, ki traja skozi cel dan. V začetku dneva bi se predstavila mlajša populacija, torej otroški pevski zbori, za njimi pa bi imeli otroci možnost preživeti aktivno dopoldne pod vodstvom animatorjev, kjer bi se prepustili sončnim žarkom in otroški igrivosti. Po animacijah z otroki bi sledil osrednji in tradicionalni del prireditve Šmarješke pojejo, to je revija odraslih pevskih zborov iz občine Šmarješke Toplice, ter ostalih bližnjih občin. Po reviji pa bi tako kot vsako leto, sledila pogostitev, za katero bi poskrbeli člani Kulturnega društva Mešani pevski zbor Šmarješke Toplice, člani ostalih pevskih zborov iz Šmarješke občine ter na pomoč bi vskočile tudi članice Društva podeželskih žensk Šmarjeta. Za zaključek dogodka pa bi tako mlajša kot starejša populacija skupaj zapela, zaplesala in se poveselila na zabavi z ansamblom Stilom ter skrivno gostjo.

Na vrh >>

S PONYEM OB SKRIVNOSTNI TEMENICI

AVTORICA: MONIKA BOBNAR

Povzetek: Z dogodkom, S Ponyem ob skrivnostni Temenici, želimo ponovno doživeti, kako se je bilo voziti s kolesom dobrih 50 let nazaj - s kolesom brez prestav. Kolo je še vedno prisotno na mestnih ulicah v svoji najpopularnejši obliki. To je posebno doživetje za osebe, ki so odraščale s tem kolesom in za raziskovanje reke Temenice, ki je dolenjska ponikalnica, saj od izvira do izliva ponikne kar dvakrat. Temenica izvira v občini Šmartno pri Litiji pri naselju Javorje, izlije pa se v vasi Zalog v občini Novo mesto. To je tudi najdaljša pot, ki je dolga 50 km. Ker se dogodek v poletnih mesecih ponavlja in je število udeležencev omejeno na 20 oseb, se za dolžino poti - začetek in konec, prilagajamo skupini. Med potjo bomo spoznali naravno dediščino (izviri) in kulturno dediščino (gradovi in cerkve) ter lokalne prebivalce (Ekološka kmetija Kukenberger), ki se nahajajo na naši poti. Dogodek bomo popestrili s krajšimi postanki ob Temenici za ohladitev v hladni dolenjski ponikalnici z 12°C, raftingom po spodnjem toku. Na koncu pa imamo tudi piknik, kjer se skupina druži ob lokalni hrani in pijači.

Na vrh >>

VSESLOVENSKI MOTORISTIČNI BLAGOSLOV Z MIRNOPEŠKIM DRUŽABNIM PIKNIKOM

AVTORICA: NEVENKA BERUS

Povzetek: Že obstoječa tradicionalna prireditev si zasluži prenove. V prenovljeni razširjeni preobrazbi se vidi veliko priložnosti. Želi se, da se zaradi številčne udeležbe prireditve izkoristi in promovira, umesti Mirno Peč v širši turistični prostor Slovenje. Naj bo prireditev del velikih imen turističnih destinacij. Naj se poveže in sinergijsko in v sožitju deluje s celotno Dolenjsko in Belo krajino. Naj deluje povezovalno. Želi se, da občina vidi priložnosti za obnovo podobe občinskega jedra prav v namen povečanja turistične prepoznavnosti. Tradicionalno prireditev ima priložnost, da prejme svojo perlico prav zaradi številčne udeležbe. Na prireditvi se vidi tudi priložnost za zaslužek, s katerim bi se Mirna Peč nadela nove preobleke. V prireditev po motorističnem blagoslovu, bi se vključila catering pogostitev udeležencev, da bi se lahko potem posvetili programu sejemske predstavitve Mirne Peči, njenih društev, njenih prebivalcev na tretjem prireditvenem prostoru. Želi se, da udeleženci prepoznajo slogan Mirne Peči : moja dežela lepa in gostoljubna. Društva bi se s svojimi atraktivnimi stojnicami v najlepši luči predstavljali, predvsem pa bi morali obiskovalce nagovoriti, jih pripraviti do prijaznega pogovora, jih morali znati poslušati, kajti ravno prijazna beseda naredi občino prijazno in gostoljubno. Želi se, da se vsi udeleženci med sabo povežejo in morda celo ustvarijo prijateljske vezi. In prav zaradi dobrih prijateljev se je vredno ponovno vračati v Mirno Peč. Motoristi bi v tem prostoru tudi imeli prav poseben prostor, kjer bi se lahko na odru izpostavili, predstavili, z nami delili svoje zgodbe, izkušnje. Morda bi podelili kritike, morda pohvale. Želja je, da se odprejo in z nami na nek način odprto spregovorijo. V zahvalo za udeležbo na tej prireditvi in za soustvarjanje tako velikega dogodka, bi izžrebancu podelili nagrado in sicer 5 vstopnic za MotoGp na Brnu ter organizirano srečanje z motociklističnim prvakom MotoGP-ja Valentino Rossijem. Na tem prostoru in tej točki bi prireditev slavnostno zaključili v prijateljskem duhu in v želji, da se naslednje leto ponovno snidemo

Na vrh >>

DOŽIVETJE RAZSTAVE Z VSEMI ČUTILI

AVTORICA: BRANKA URBANIJA

Povzetek: Vsebina prireditve je razstava elementov energijskega pohištva ter elementov miznega dizajna Miznica mednarodno priznane oblikovalke Branke Urbanija. Nova linija Energijskega pohištva, pohištvenih elementov, ki so oblikovno dovršeni, funkcionalni ter tehnološko vrhunsko izvedeni in kot taki zadovoljijo tudi najzahtevnejše okuse. Dodana vrednost teh pohištvenih elementov je v tem, da zaradi svoje oblike ščitijo prostor pred negativnimi vplivi sevanj iz okolja in zato ugodno vplivajo na počutje ljudi v prostoru-zdravijo prostor in ljudi v njem. Finalni pogostitveni del vključuje eksponate blagovne znamke trajnostnega miznega dizajna Miznica. Gre za poseben način serviranja tipično slovenskih jedi in domačih lokalnih vin, predstavljenih na način, kot to pritiče namenu miznega dizajna Miznica. Pogostitev se odvija v gibanju; giblje se gost med mizami, na katerih je predstavljena kulinarika posamezne regije, tako kot dejansko potujemo iz kraja v kraj in okušamo lepote ter kulinarične dobrote tega kraja. Dogodek je kuriran in voden; v kulinaričnem delu dogodka nas spremljajo zvoki citer ter doživeto podane zgodbe pripovedovalca v opravi, ki sovpada z zgodbo. V galerijskem delu razstave obiskovalca spremlja bogat kulturno-umetniški program; petje priznane pevke Alenke Gotar spremljajo zvoki violine. Sam galerijski prostor s svetlobnimi efekti ter efekti nežnega valovanja tkanine med eksponati prav tako podpirajo vsebinski del dogodka in omogočajo polno doživetje dogodka.

Na vrh >>

TRŽNICA DOMAČIH OKUSOV

AVTORICA: NEJA RUPNIK

Povzetek: Tržnica domačih okusov je enodnevna prireditev, ki temelji na lokalnem. Dogajala bi se na Glavnem trgu v Novem mestu, leta 2020, ko bo prenova le-tega končana. Prireditev je razdeljena na dva dela, ob petih se odpre tržnica, na kateri se bodo predstavljali vinarji iz vinorodne dežele Posavje (okoliši Bizeljsko-Sremič, Dolenjska, Bela krajina), nekateri kmetje iz omenjenega področja, ki bodo prodajali svoje domače izdelke (med, suhe mesnine, žganje,…) in ponudniki hrane, ki jo bodo pripravljali na samem prizorišču. To bo nekaj izbranih restavracij, ponudba hrane temelji na raznolikosti in domačih sestavinah. Drugi del prireditve je koncert znane novomeške rock skupine, ki bo nastopila ob deseti uri zvečer. Ob devetih se tržnica zaključi in pospravi, za pijačo ob koncertu pa bo poskrbel drug gostinski ponudnik. Dogodek je namenjen lokalnemu prebivalstvu in tudi obiskovalcem Novega mesta. Cilj je spoznati pridelovalce z domačini in ustvariti med njimi vez, ki se ne konča le ob koncu prireditve. Pomembno je, da ljudje spoznavajo okolje in dobrote iz okolja, v katerem živijo. Vsak obiskovalec tržnice prejme tudi darilno vrečko, ki vsebuje kemični svinčnik in knjižico z opisi in kontakti vseh razstavljavcev in izdelkov, ki bodo predstavljeni. Tržnica domačih okusov se odvija v poletnem času ob lepem vremenu. Poletje je čas, ko so ljudje bolj sproščeni in si želijo druženja ob kozarcu dobrega vina, odlične domače hrane in dobri glasbi. V primeru, da bi prišlo do povpraševanja s strani obiskovalcev, bi se sama tržnica brez koncerta lahko izvedla tudi večkrat letno oz. enkrat mesečno.

Na vrh >>

MALA ŠOLA VINSKE KULTURE

AVTORICA: KATJA SOTOŠEK

Povzetek: Mala šola vinske kulture je inovativen vinsko kulinarični dogodek, povezan s hrano in vinom, namenjen gostom, ki se radi družijo ob vrhunsko pripravljeni hrani, izbranih vinih in glasbi. Naše goste zanima, kako je nastala ta kapljica vina in od kod prihaja. Namen dogodka je, da se gosta pouči o kulturi pitja alkohola in o sprostitvenih učinkih vina. O vinu je potrebno pripovedovati, ljudi izobraževati in ne prepovedovati! Prav tako pa je namen gosta ozavestiti, da hrano zaužije počasi. Da pogleda, kaj ima na krožniku in kako je bil postrežen. Saj veste kako pravijo ''Če recept nima duše, mora svojo dušo v recept vdahniti kuhar.'' Pri hrani in vinu želimo doseči harmonijo okusov, ki bo razvajala gostove brbončice. Mala šola vinske kulture se premika iz kraja v kraj, vse od meseca novembra pa do meseca aprila in ima dolgoročen cilj, da postane tradicionalna, kar pomeni, da je dogodek namenjen predvsem tistim, ki prihajajo iz tega kraja, območja oz. vinorodnega okoliša, v katerem dogodek poteka. Mala šola vinske kulture poteka vsak tretji petek v mesecu, prične pa se ob 18.00. To je dobra poslovna priložnost za vinarje in gostince, saj lahko na ta način predstavite svoja vina, klet, način pridelovanja in svojo znamko. Prav tako je to priložnost, da se spoznajo lepote Slovenije, vse vinorodne dežele in njihove okoliše v Sloveniji in veliko vinarjev, ki vinu dajejo višjo vrednost. Gostinci pa lahko predstavijo ambient, hrano, gostoljubnost, domačnost in tradicijo. Zato jejmo dobro, živimo preprosto in pogosto se smejmo. Cenimo hrano kot simbol ljubezni, pri vinu pa dajmo prednost kvaliteti in ne kvantiteti – zato prisrčno vabljeni na tradicionalen dogodek Mala šola vinske kulture

Na vrh >>

S PARNO LOKOMOTIVO NA GRAD

AVTORICA: PIA TRAMTE

Povzetek: Prireditev S polno paro na grad se je v preteklosti že izvajala, vendar ne točno na tak način. Želja je, da bi dogodek ponovno zaživel. Dogodek se želi izpeljati bolj na lokalni ravni in s tem vključiti lokalno prebivalstvo, ker gre za pomanjkanje dogodkov za družine. Zato bi bilo izvrstno, če bi se lahko s parno lokomotivo pripeljali iz Železniške postaje Tržišče do Železniške postaje Sevnica, nato pa bi peš nadaljevali pot do Gradu Sevnica. Tam pa bi na velikem prireditvenem prostoru preživeli čudovit dan. Na voljo bi imeli veliko stojnic s hrano, ki bi jo ponudili lokalni ponudniki ter se osvežili s pijačo. Otroci bi uživali ob raznovrstnih igrah, ki bi bile prilagojene za otroke vseh starosti. Prav tako bi čez cel dan imeli glasbene izvajalce, ki bi poskrbeli za dobro glasbo. Otroci bi uživali tudi na napihnjenem gradu ter različnih ustvarjalnih kotičkih, kjer bi jim animatorji poslikali obraze, jim uredili frizure ali jim narisali ''tatuje''. Po koncu prireditve pa bi se ponovno odpravili proti parni lokomotivi ter se z njo odpeljali domov. Dogodek bi bil čudovit za otroke vseh starosti, kot tudi za malo starejše. Na takem dogodku bi družina preživela izvrsten dan skupaj. Sama menim da je takih dogodkov premalo v našem okolišu.

Na vrh >>

TURISTIČNI DOGODEK ZA POSLOVNE PARTNERJE

AVTORICA: MAG. URŠKA POČERVINA

Povzetek: Tovrstni dogodek, katerega cilj je, poleg ostalih ciljev, tudi medsebojno povezovanje in spoznavanje partnerjev, katerega posledica je učinkovitejše ter lažje trenutno in prihodnje sodelovanje (nekateri distributerji prodajajo rešitve tudi partnerjem iz drugih držav; npr. največji slovenski prodajalec naročnikove rešitve nabavlja pri srbskem distributerju). Dogodek je najbolje organizirati enkrat letno, na eni lokaciji, ter tako združiti vse partnerje iz regije. Partnerji se tako bolje spoznajo in imajo možnost na licu mesta izmenjati izkušnje ipd. Ker udeleženci prihajajo iz različnih držav, je dogodek v izogib slabi volji partnerjev treba organizirati vsakič v drugi državi. Zaradi velike zasedenosti hotelov in dvoran v tem obdobju (jesen je običajno zelo zasedeno obdobje, saj takrat poteka največ konvencij, seminarjev, sejmov ipd.) je treba izbrani hotel in dvorano rezervirati najmanj nekaj mesecev prej. Po velikosti mora ustrezati številu udeležencev, hotel pa mora imeti zaradi pomembnejših gostov oznako 5*. Za vse dni dogodka je treba poskrbeti za nočitve in pogostitve gostov, v dvorani, kjer se bo odvijal uradni del dogodka, pa mora biti poskrbljeno za tehnično opremo, sedežno postavitev in ostalo. Poleg lokacije predavanja je treba najti tudi primerno lokacijo za slavnostno večerjo, ki je načrtovana za naslednji dan po prihodu na dogodek. Najbolj primerna lokacija je restavracija, ki ni preveč oddaljena od hotela (največ 15 minut vožnje z avtobusom), ima dovolj prostora za 70 ljudi, jo je možno deloma zapreti za ostale goste ter zadovoljuje gurmanske in tehnične potrebe (oder za nastopajoče govornike, glasbenike ter povezovalce programa, ozvočenje itd.).

Na vrh >>

FESTIVAL ŠTIRJE LETNI ČASI V NOVEM MESTU

AVTORICA: ANDREJA MARZEL

Povzetek: Gre za »pop up« festival v štirih delih, ki se bo odvijal skozi celo leto. Novo mesto je po prenovi mestnega jedra dobilo čudovit prostor, ki kar kliče po zapolniti z novimi vsebinami. Prav tako je polno neodkritih oziroma nepoznanih lokacij v Novem mestu, v katerih lahko uživamo tako prebivalci mesta in njegove okolice kot naključni popotniki. Mestno jedro bo z novim, prebujenim glavnim trgom, nudilo čudovit okvir za obuditev starih vsebin (običajev, navad) kot umestitev novih. Pop up zato, ker za izvedbo dogodka načeloma datuma ni možno v naprej določiti, ampak se prilagodi glede na razmere v danem letnem času. Sestavljen bo iz: pomlad (prebujanje mesta iz zimskega spanca), poletje (počitnice kar doma), jesen (veselje v sadovih svojega dela), zima (zimske radosti v mestu). Festival bo namenjen predvsem druženju prebivalcev Novega mesta in bližnje okolice, predstavitvi podeželja, zanimiv bo pa tudi naključnim obiskovalcem ter turistom in popotnikom vseh starostnih skupin. Vsebina festivala bo naravnana tako, da jo bo, zaradi »pop up« značaja, možno tudi vsebinsko uravnavati in prilagoditi danim okoliščinam. Vsako leto se stalnim vsebinam lahko pridruži ali opusti kakšna vsebina.

Na vrh >>

ORGANIZACIJA HIŠNEGA SEJMA V PODJETJU MIDEA D.O.O.

AVTORICA: DAŠA OBRANOVIČ

Povzetek: V seminarski nalogi je predstavljeno podjetje Midea d.o.o.: sortiment ter pristop podjetja k trženju. Lastniki podjetja Midea d.o.o. so razmišljali, kako izvesti hišni sejem za svoje dolgoletne dobavitelje kot tudi za tuje kupce. Zato se je pripravil načrt in organizacija hišnega sejma v podjetju Midea d.o.o., ter ogled mesta Kočevje in njegovih nekaj prav posebnih zgodovinskih stavb. Cilj podjetja Midea d.o.o. je, da bi se z dobavitelji in kupci bolje povezal, ter da bi se bolje spoznali tudi izven poklicnega življenja. Hišni sejem bi potekal neformalno, saj bi tako dobavitelji, kot tudi kupci imeli možnost spoznati vse zaposlene podjetja ter podjetje kot tako. Med druženjem bi si ogledali tudi mesto Kočevje in njegove zanimivosti, s tem bi spodbudili predvsem kupce, ki so po večini nemško govoreči tujci, da bi se vračali v Kočevje tudi v prostem času in odkrivali Kočevje in Kočevsko. V bistvu naj bi se s tem dogodku pomagalo tudi lokalnemu turizmu.

Na vrh >>

DOLENJSKA TRGATEV S CVIČKOVIM DVOROM

AVTORICA: DOC. DR. LEA-MARIJA COLARIČ-JAKŠE

Povzetek: Novodobni gostje v turističnih prostorih iščejo doživetja, posebnosti, sprostitev, zabavo in unikatnost. So vedoželjni, želijo se spoznati z domačini, okusiti eno-gastronomsko ponudbo in se vključiti v različne vsebine. Želijo biti aktivni udeleženci. Nadvse cenijo individualni pristop in gostoljubnost. Dolenjski prostor z zidanicami, v katerih gost ob dobrodošlici dobi od gospodarja najboljši kozarec vina s spremljavo dolenjskih dobrot, je edinstveno doživetje, ki pusti nepozaben vtis. Prav tako gesta, ko gost dobi v roke gospodarjev ključ zidanice in za nekaj časa postane njen gospodar. Posebej živahno in nepozabno je na Dolenjskem v jesenskem času trgatve, ko oživijo dolenjski griči in se med vinskimi trtami trgači posvečajo trganju grozdja, prijetnemu druženju, klepetu, petju ob zvokih harmonike in veselju ob letini. V Sloveniji imamo mnogo turističnih proizvodov, a takšnega, kot ga je moč ustvariti na Dolenjskem, ni nikjer drugje na svetu - Dolenjska trgatev s cvičkovim dvorom. Cviček je duša Dolenjske in slovenska vinska posebnost, neponovljiv drugje v Sloveniji in svetu, z vrsto pozitivnih in blagodejnih vplivov na človeški organizem. Cviček ima svoj cvičkov dvor, v katerega so združene cvičkove princese, kralji cvička in ambasadorji cvička. Od njih bi gostje dobili strokovne napotke za trgatev, saj je za kakovost vina izjemnega pomena sam proces trgatve. Ob dolenjski trgatvi s cvičkovim dvorom bi si gostje lahko ogledali tudi okoliške zidanice, lesene hrame, brunarice, kleti in ostale etnološke posebnosti, stičišče dogajanja pa bi bila Ambasada cvička na Raki. Dolenjsko trgatev s cvičkovim dvorom bi povezali z ogledi turistične ponudbe in doživetji v turističnih prostorih, kje bi trgatev potekala in z nepozabnimi »likofi«, kakor imenujemo zaključek trgatve na Dolenjskem z obilno tradicionalno pojedino ob zvokih harmonike, ljudsko pesmijo in folkloro. Na ta način bi vinogradniki gostom prodali tudi pridelke in izdelke, ki jih pridelujejo ali izdelujejo na njihovih domačijah ter od lokalnih turističnih ponudnikov. Ta vrsta turizma lahko postane proizvod prihodnosti, saj se struktura vinogradništva spreminja, površine vinogradov se zmanjšujejo, prav tako se zmanjšuje število vinogradnikov. Dolenjska trgatev s cvičkovim dvorom in doživetji v podeželskem prostoru bi lahko postala paradni integralni turistični proizvod Dolenjske, po vzoru obiranja mandarin v dolini reke Neretve.

Na vrh >>

KO TRŠKOGORSKE LIPE SPREGOVORIJO

AVTORICA: JOŽICA VERČEK

Povzetek: Trška gora je ena najbolj znanih vinskih goric, kjer pridelujejo odličen cviček. Med vinogradi so posute manjše in večje zidanice z vabljivimi vinskimi kletmi. Vrh Trške gore krasi 1623. leta zgrajena romarska cerkev Marijinega rojstva. Ta slavna gorica je razgledna, Trška gora krepi tudi poetičnega duha. Na Trški gori so imeli zidanice skladatelj Marjan Kozina, virtuoz frajtonarice Lojze Slak in tudi slavni harmonikar Henček. Ob cerkvi že stoletja rastejo lipe. Najstarejša, stara preko 400 let, je tudi najdebelejša lipa na Dolenjskem. Pod lipo stoji kamnita miza. Ime prireditve »Ko trškogorske lipe spregovorijo« izhaja iz osrčja Trške gore ter njenih lip. Vsemogočna drevesa, ki nam poleg kulturne dediščine ponujajo tudi zatočišče pred vsakdanjim vrvežem in sam oddih na tej prelepi gorici. Je kraj, ki se kar sam ponudi kot odprto gledališče, oziroma prireditveni prostor. V času, ko so bile prisotne maše vsako nedeljo, so se ljudje zbirali pod lipami. In prav zato, za obujanje te tradicije, bi organizirali prireditev »Ko trškogorske lipe spregovorijo«. To bo prireditev za vse čute. Pod lipami se bodo zvrstile skupine ljudskih pevcev in pevk iz dolenjskega okoliša. Ljudska pesem nedvomno ena najpomembnejših sestavin ljudskega izročila. V ljudski pesmi je preprost in nepismen človek dajal duška svojemu veselju, šegavosti in razposajenosti, pa tudi svojo žalost je odel v pesem. Pod lipo bomo povabili ljubiteljsko gledališče in pa organizirali slikarsko kolonijo med vinogradi na Trški gori, ob prijetnih zvokih harmonike, mladega harmonikaša in nežnih zvokih violine in kitare. Vsako druženje na Trški gori in veselje pa je povezano z dobro zidaniško hrano in vinskih posebnežem - cvičkom. To bo ena luštna prireditev na Trški gori pod lipami, zato vabljeni: Pridte si gor dušo prvezat!

Na vrh >>

Vzpostavitev dodatne in dopolnilne dejavnosti na kmetijah

 

ZDRAV KO DREN

AVTORICA: SNJEŽANA BRDAR

Povzetek: Sadjarska kmetija se bo ukvarjala z lastno pridelavo in predelavo sadja. Na dveh hektarjih površin ima zasajeno 700 sadik rumenega drena in 420 sadik sibirske borovnice. Same obdelovalne površine se nahajajo nekaj na Hrvaškem ozemlju in nekaj pri samem objektu v Sloveniji. Ker kmetija stoji tik ob Hrvaški meji, se bo razvijala tako, da bo izkoristila tržišče obeh držav. V Sloveniji se nahaja objekt, to je bivalni vikend s kletnimi prostori, ki bo urejen za predelavo in skladiščenje sadja in izdelkov. Del nasada kmetije sta rumeni dren in sibirska borovnica. Rumeni dren je drevo, ki zraste od 6 do 8 metrov visoko. Cvetovi so rumene barve in cvetijo zelo zgodaj, februarja ali marca. Avgusta so plodovi rdeče barve najbolj zreli, ko so že mehki in odpadejo iz drevesa. Pri obiranju se postavi pod drevo posebne mreže, na katere pade plod, ki se ga pobere. Izdelki, ki jih bodo delali iz drena so: drenov 100% sok, marmelada, sirup in žganje. Rumeni dren je zdravilni sadež, saj nam da veliko energije, ima veliko vitaminov in mineralov ter ostalih hranilnih snovi. Uporablja se tudi za zdravljenje želodčnih in črevesnih težav. Sibirska borovnica je sadež, ki prihaja iz Sibirije. Zelo je odporna na mraz in nima znanih bolezni. Cveti rumeno meseca februarja in marca. Plod pobiramo že v maju, zato se ji pravi tudi Majska jagoda. Jagode sibirskih borovnic vsebujejo veliko vitaminov, vključno karoten, tiamin, riboflavin, folno kislino, rutin, pektin, tanin in številne minerale magnezij, natrij, kalij, kalcij, fosfor, mangan, baker, silicij, bor ter jod v sledovih. Zaradi omenjenih snovi imajo antikancerogeno, antibakterijsko in antialergijsko delovanje. Iz njih se naredi marmelado in sirup, prodajajo se tudi sveže jagode. Rumeni dren in sibirska borovnica sta dobra poslovna priložnost zaradi njunega dobrega vpliva na zdravje človeka in ker v Sloveniji pridelava tega sadja še ni tako razširjena. V načrtih za prihodnost kmetije je tudi čebelnjak, saj je dren prva hrana čebelam. Okrog nasada je gozd z akacijo, kostanjem in lipo, tako da bo za pašo čebel veliko hrane. V roku petih let se pričakuje, da bo kmetija zadostno oskrbna za enega družinskega člana.

 Na vrh >>

LESENI IZDELKI

AVTORICA: POLONA BAJUK

Povzetek: Za dodatno in dopolnilno dejavnost na kmetiji sem se odločila, da bi se začela ukvarjati z izdelovanjem lesenih izdelkov. Že kot otroka so me zanimali izdelki iz lesa in sem jih z velikim navdušenjem občudovala, kako prelepe in funkcionalne lesene stvari lahko nastanejo. Izdelki, ki bi se tržili v dejavnosti so: pisarniški izdelki, razna stojala, intarzije, dekorativni leseni izdelki, izdelki naročil in organizacijo delavnic za izdelovanje manjših lesenih izdelkov. V večini primerov bi bil izdelek za notranji prostor. Pri pisarniških izdelkih bi bila ustvarjena različna večnamenska stojala, bila bi manjša vendar zelo funkcionalna, tako da bi zavzela zelo majhen del pisarniške mize. Intarzija je tehnika obdelave lesa, pri kateri se iz več različnih kosov vrste lesa, velikosti, globine, profila lesa ustvari mozaično sliko. Pri njej bi se predvsem osredotočila na izdelovanje profilov živali ter okolja. Izdelovali bi tudi lesene izdelke in intarzije po želji naročnikov. Z organizacijo delavnic bi najboljše pričarali čar lesa ljudem, saj bi si sami iz lesa izdelali en majhen izdelek. Pri posameznem izdelku bi bil majhen kartonček s kratkim opisom in fotografije pokrajine v Sloveniji, od koder les prihaja ter nekaj najzanimivejših lastnosti in značilnosti lesa. Za izdelovalo izdelkov bi se največkrat uporabljal les lipovca, velikega jesena, smreke, kostanja in oreha, saj so za omenjene izdelke ti najbolj primerni. Res si želim, da bi ljudje videli veliko večji potencial lesa, kot ga v njem vidijo sedaj.

Na vrh >>

ECO GLAMPING VESEL

AVTORICA: TANJA VESEL

Povzetek: Vsebina naloge je poslovni Eco glamping Vesel, ki bo zgrajen v idilični vasici na Dolenjskem. Zasnovane bodo štiri glamping hišice, od tega dve do leta 2019, naslednji dve pa do leta 2022. Dve enoti bosta zasnovani za dve osebi, drugi dve enoti pa za 4 osebe. Posamezna enota bo grajena v povsem mirnem okolju z vso pripadajočo opremo ter dodatnim prostorom za meditacijo in sprostitev. Poleg enote bo za ambient poskrbela velika pripadajoča zelenica, zasajeni sadni grmički in zelišča, ki jih bo gost lahko neomejeno uporabljal. Enote bodo postavljene na jasi, ob gozdu, kjer bodo gostje lahko opazovali živali in poslušali ptičje petje. V osrednjem delu domačije Vesel bo v zidanem objektu gostom na razpolago kuhinja in sanitarije, dnevni prostor z večjo gugalnico in prostorom za druženje ter urejeno kurišče. Zajtrk bo vključen v ceno, ostalo hrano pa si bodo gosti lahko pripravili sami ali pa se bodo odločili za okoliške ponudnike hrane, program degustacij ali kulinaričnih delavnic. Poleg nastanitev bo za dodano vrednost in konkurenčnost poskrbljeno s ponudbo individualnih programov na domačiji, po bližnji okolici ali organiziranih izletih po Sloveniji, v sklopu družinske turistične agencije Vesela doživetja Matej Rifelj s. p. Pozornost pri gostih bo zagotovo vzbudila predvsem neokrnjena narava s pridihom tradicije, mir in na drugi strani bogat spremljajoči program za goste, ki si bodo po nekaj dnevnem popolnem počitku želeli tudi zanimiva doživetja.

 Na vrh >>

ZIDANICA VERČEK NA TRŠKI GORI "PUŠELŠANK PR' BOTRI JOŽEFINI"

AVTORICA: JOŽICA VERČEK

Povzetek: Na atraktivni lokaciji Trške gore, od koder se vidi znamenita Marijina cerkvica in stoletne lipe, se odkriva razgled na Gače, Straške hribe in na Gorjance, pod katerimi se vije zelena lepotica reka Krka, stoji Zidanica Verček. Na zunaj je majhna in skromna, po duši pa prijetna in bogata. Že danes se zidanica ukvarja z zidaniškim turizmom, saj se oddaja tujcem za krajše počitnice. Želeli bi ga nadgraditi z novo turistično ponudbo - »Pušelšank pr' botri Jožefini na Trški gori«. Izraz pušelšank po slovensko prevajamo kot »točilnica pod vejo«. To je starodavna trškogorska tradicija, ki izvira iz časa cesarja Jožefa II., ko je v 18. stoletju izdal zakon, s katerim je dovolil, da lahko vsak kmet skozi vse leto, kadarkoli in po ceni, ki jo sam določi, prodaja svojo doma pridelano hrano, mošt in vino. »Pušelšank na Trški gori« je smiselno imeti zaradi izletniškega, pohodniškega in kolesarskega turizma. Gostje se bodo lahko ustavili pri zidanici, popili kakšen kozarček cvička ali domač brezalkoholni napitek in imeli na voljo domačo hrano. Vsakemu se bo ponudilo »Zidaniško malčko«, za v naprej naročeno družbo do okoli 20 ljudi pa tudi »Zidaniško požrtijo«, lahko se bo posladkalo s sladicami »Za prste oblizn't«. Hrana in pijača bo domača, lokalna in tradicionalna. Bogata pa bo tudi ponudba trškogorskih spominkov. V zidanici bodo gostje lahko uporabili toaletni prostor in se na ležalnikih ali visečih mrežah med trtami odpočili, preden bi odrajžali v dolino. Namen zidanice je, da se približa gostom na prijazen in domač način ter jih bogato pogosti. Tako bi upravičili slogan naše zidanice – ZIDNICA ZA DUŠO PR'VEZAT. Zidanice so objekti, ki so jih gradili z veliko ljubeznijo. Včasih so v njih gostili samo najboljše prijatelje, danes pa bi jih radi delili tudi z vami, če in ko vas bo pot zanesla na Trško goro. Vsekakor pa je cilj zidanice vpeljati dodatno in dopolnilno dejavnost, ki bi sčasoma obogatila tudi zaslužek. Močno je zavedanje, da ne gre na hitro, zato se bodo delali majhni, a zanesljivi koraki s ciljem, da vsak gost pripelje novega in širi dober glas v deveto vas. Pridite in vzljubili boste zidanico Verček.

 Na vrh >>

THE JOKER: GAME LOUNGE & BAR

AVTOR: LUKA JUKIĆ

Povzetek: Ideja o baru izvira s sprehoda po okolici v Novem mestu, kjer je bilo vidno, da dejansko ni prostora, kjer bi lahko preživeli več časa ob druženju in igranju družabnih iger, kot so namizne igre Dungeons And Dragons, Catan, Poker, ter mnoge druge oblike zabave. Bar se bo imenoval The Joker: Game Lounge & Bar. Ime simbolizira igranje družabnih iger in sproščanje. Osnovna ideja bara je, da mnogi lastniki barov želijo hitro obrniti goste, se pravi, da želijo čim prej v čim večjem številu postreči goste. V baru The Joker bi goste zadržali, kolikor hočejo in bi se jih spodbujalo, da v baru preživijo vsaj eno uro ali več. Pravijo, da čas hitro mine, ko se zabavaš. Ustvarila bi se pristnost, domačnost in druženje ob dobri pijači in domačih prigrizkih od lokalnih pridelovalcev. S tem se tudi privabi goste in ti gosti postanejo redne stranke, se med seboj spoznajo in družijo, navežejo nova prijateljstva in stike ter vedno znova prihajajo nazaj. V baru bi imeli produkte oz. pijače lokalnega izvora, ki ne vsebujejo dodatkov, barvil, ojačevalcev okusa, predstavljajo svojo zgodbo, ki ima lokalni izvor, ki bi jo tudi sami nadaljevali v baru med druženjem, saj je druženje pomemben del razvijanja produkta samega, ki mu doda tudi domačnost. Povezali bi se z različnimi proizvajalci iz manjših vinarn, pivovarn ter ostalih produktov, ki se ponavadi strežejo v barih. Poleg tega bo v baru tudi biljard miza, družabne igre, dva večja televizorja, na katerih se bo prikazovalo športna tekmovanja, ki so trenutno zelo popularna, vendar so v Sloveniji šele v razvoju. Mnogi so še v zmoti glede gledanja ljudi, ko igrajo igre, prikazovali bi tudi večje športne dogodke, kot so na primer olimpijske igre ali pa kaj podobnega, v baru bo tudi prenovljen stari Jukebox ter plesišče, ki bo, ko ne bo glasbe, prekrito z barskimi mizami ter stoli, ki se jih lahko po potrebi na hitro umakne. Po vnaprejšnjem naročilu se bo lahko naročilo pijače iz drugih držav, seveda naravne pijače brez dodanih barvil ter arom, temu primerna bo tudi cena. Da se ponudba še bolje razširi, se bo bar povezal s soustvarjalci delavnic, ki imajo že svoje produkte.

 Na vrh >>

DOBRODOŠLI PRI PRVI CVIČKOVI PRINCESI

AVTORICA: DOC. DR. LEA-MARIJA COLARIČ-JAKŠE

Povzetek: Posestvo Colarič-Jakše se nahaja nad starodavnim otoškim mestom, Kostanjevico na Krki, ob Podgorjanski vinsko turistični cesti, odmaknjeno od vsakodnevnega vrveža in hrupa. Objet s travniki, na katerih se pasejo domače živali, in bujnimi vinskimi trtami, ki dajejo odlična vina, lahko ob petju ptic v zavetju gozda doživite lepote in milino narave ter spokojnost. Na domačiji, kjer imajo v notranjosti prostor za 50 oseb, prav toliko tudi na zunanji terasi, urejajo novo vinsko klet, v prihodnjem obdobju pa bodo uredili apartmaje za goste in prostor za kampiranje. Na domačem vrtu si bodo gostje lahko sami postregli z zelenjavo in sadjem, v hladilniku z različnimi vrstami mesa, v hladilnici pa tudi z ostalimi hišnimi in sezonskimi sestavinami in ozimnico za pripravo najrazličnejših kulinaričnih krožnikov. Hrano si bodo lahko pripravili v kuhinji sami ali na terasi na žaru, prav tako v kleti natočili vino ali si izbrali želeno steklenico vina. Poleg bodo priložene recepture za pripravo gastronomskih jedi Slovenije, s poudarkom na Dolenjski, in na vinskem listu bodo predstavljene značilnosti posameznih vin. Po želji se bodo lahko vključili v vsakodnevna opravila na kmetiji, otroci pa brezskrbno uživali na otroškem igrišču. Del njihove ponudbe bo tudi poslovni turizem, saj bodo v novi konferenčni dvorani izvajali različne oblike izobraževanj, delavnice, team buildinge, slikarske kolonije in ostale dogodke, razmišljajo pa tudi o vsebinah igrificirane turistične kmetije. V času šolskih počitnic bodo za otroke organizirali tabore v naravi z različnimi izobraževalnimi, športno-rekreacijskimi, sprostitvenimi in družabnimi programi. Pod vodstvom domače turistične vodnice si bodo gostje lahko ogledali lepote mesta Kostanjevice na Krki, ob tem pa še Galerijo Božidarja Jakca s Forma vivo, Lamutovim likovnim salonom, Osnovno šolo Jožeta Gorjupa z bogato galerijsko zbirko, Kostanjeviško jamo, Krakovski gozd s pragozdom in drugim najdebelejšim hrastom v Sloveniji, sakralno dediščino in druge znamenitosti v okolici, doživeli utrip pestrih in raznolikih prireditev ali pa se podali s čolnom okoli otoka, s konji na avanturo v naravo ali po kolesarskih in pohodniških poteh. Goste bo na domačiji sprejela prva cvičkova princesa in sommelierka ter jih skozi zgodbo in čutili popeljala v skrivnostni svet vin v spominski sobani prve cvičkove princese, kjer bo razstavljen tudi asortima spominkov, pridelkov in proizvodov iz kmetije.

 Na vrh >>

GRAD ŠENTJURJEVA GORA

AVTOR: MATJAŽ ANŽUR

Povzetek: V objemu mogočnih zidov gradu Šentjurjeva gora v občini Litija zadnje leto nastaja pivo, ki se zelo razlikuje od tistega, ki ga je moč kupiti v trgovinah. Butično pivo znamke Volk Turjaški ima specifičen, poln okus, ki ga hvalijo največji poznavalci te pijače. Ideja se je rodila pred več kot 20 leti, ko sem še živel na Češkem. Tam sem hodil po pivnicah in ugotovil, da pijejo drugačno pivo, kot smo ga bili vajeni mi. Rekel sem si, enkrat, ko se bom vrnil v Slovenijo, hočem tudi jaz variti tako pivo. Želja je zorela in pred sedmimi leti se je na gradu Struga pri Otočcu pokazala možnost. Tam smo začeli eksperimentirati in priznamo, da ga je veliko steklo v nič. A te žrtve so bile potrebne, da smo se v lanskem letu okitili z naslovom viteza piva za leto 2017.

Na vrh >>

TURISTIČNA KMETIJA GOZDNI SMARAGD

AVTORICA: DR. ALENKA VERBOLE

Povzetek: Naloga vsebuje poslovni načrt za dopolnilne dejavnosti na kmetiji »Gozdni smaragd«, ki se nahaja v Žužemberku. Sto let stara kmetija, obdana s travniki, polji in gozdovi je dom šestčlanski družini. V bližini kmetije je majhno jezero. Kmetija ima dvajset krav, ki se pasejo na pašnikih (15 ha) in šest konj. Neokrnjena zelena narava, Slovenija kot butična turistična destinacija, bližina termalnih voda in vrhunska ponudba nastanitve in hrane ter srčni gostitelji so glavni aduti kmetije, ki se želi usmerjati predvsem na tuje trge na Bližnjem vzhodu. Visoka kakovost in halal hrana ter poznavanje in spoštovanje potreb muslimanskih gostov predstavljajo del konkurenčnih prednosti. Kmetija ima tudi visoko usposobljen vodstveni in strokovni kader. Priloženi poslovni načrt omogoča identifikacijo potencialov razvoja posameznih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, vključno s tem, ali bo poslovanje rentabilno tako dolgoročno kot tudi kratkoročno. Na podlagi izračunov iz poslovnega načrta je bilo ugotovljeno, da se predlagana naložba in poslovanje izplačata tako kratko kot dolgoročno.

Na vrh >>

VINOTEKA OTILIJA

AVTOR: JANI SELAK

Povzetek: Podjetje Selakovih je na trgu že 25 let in se nenehno prilagaja novim trendom, potrebam gostov po novih storitvah in da je ponudba vedno dobra in pristno domača. Vinoteka Otilija je eden takih produktov, kjer se gost ali kupec najprej sprehodi skozi doživeto zgodbo, kjer si ogleda muzej glasbil in muzej petelinov. Vsak posebej ima približno 350 različnih eksponatov. Nato se gosta popelje v notranjost vinoteke, kjer se mu najprej pove, kakšna je vinoteka in kaj je njena značilnost. Zanimivost vinoteke je ta, da združuje štiri največje vinarje v Šentjerneju, kjer lahko gost na enem mestu hkrati preizkuša vina vseh štirih kleti in ta vina tudi kupi. Povpraševanje po tovrstni ponudbi raste. Zato so v ponudbi tudi vodene degustacije s primerljivo hrano. Kupci zelo dobro vedo, kaj je dobro in pristno, in to zelo radi nagradijo. Radi se vračajo nazaj, ker vedno doživijo nekaj novega in drugačnega. V nalogi je predstavljena tudi finančna konstrukcija celotnega projekta in investicije, ki bi se morala povrniti v petih letih. Ves vložek v vinoteko je bil do sedaj lastni vložek in prihranki. V bodoče se bo ponudba nadgradila. Vizija je, da se naredi na isti lokaciji vinski hotel, kjer bo gost začutil, da je v hotelu, kjer je vino dragocena pijača, da se vinogradnika in njegovo delo spoštuje, ker pije ali preizkuša zelo dobro in lokalno vino. V hotelu bo lokalna sezonska hrana, ki bo ponujena z izvrstnim vinom, ki je prav za to jed. Nenehno izobraževanje in dopolnjevanje znanj zaposlenih je tudi pogoj, da je ponudba vedno najboljša in konstantna. Verjame se, da se bodo ideje uresničile in da bodo pridobili nove mlade sodelavce, ki so se izobrazili v šolah, v vinoteki pa bodo pridobili dodatna znanja za nadaljnje delo in življenje.

Na vrh >>

IZLETNIŠKA KMETIJA – VENETSKA DOMAČIJA

AVTOR: LUCIJAN BUKOVEC

Povzetek: Oj, Venetska domačija - venetsko kraljestvo, Ljuben! Z vzpostavitvijo dodatnih dopolnilnih dejavnosti in organiziranjem športnih, glasbenih in kulturnih dogodkov na domači izletniški kmetiji na vrhu Ljubna se bo vrnilo veselje in življenje v vinorodni okoliš in širše do Novega mesta, Semiča, Straže in Dolenjskih Toplic. Obudila se bo venetska zgodba pitja iz situl, z obilico adrenalinskih doživetij potešilo duh bojevnika in s sončnimi zahodi pričaralo najčudovitejše romantične, pa tudi poročne dogodke v bližnji cerkvi. Ustvarila in nadgradila se bo marketinška ter informacijska podpora Dolenjski in Ljubnu. S ponudbo zdravih, kvalitetnih in okusnih proizvodov mesa škotskega goveda, sokov in čajev jagodičevja ter zelišč, lokalnih vin, žganja, avtohtonih sadik in kmetijskih izhodov zbranih v Ljube(ze)nskih gajbicah se bo začela promocija hriba Ljuben in kmetije, katere cilj je vzpostavitev ekosocialnih delavnic in socialno delovnega varstva s stalno odprtim gostinskim obratom do leta 2025.

Na vrh >>

TURISTIČNA ZIDANICA ZGONC

AVTORICA: NATAŠA ZGONC

Povzetek: Zidanica Zgonc se ponaša z izjemnim pogledom na Gorjance ter na dolenjske hribčke in doline. Ob lepem jasnem vremenu se vidi vse do Julijskih Alp, tudi Triglav se da uzreti. Lepo se vidi Lisco in Kum. Zidanica ima izjemne možnosti za pohode, kolesarjenje in jahanje. V bližnji okolici ima Šmarješke Toplice in Otočec, malce dalje pa so Terme Čatež in Terme Paradiso. V zidanici gost doživi gostoljubje, ki ne pozna meja. Poleg ključa v bivalni prostor se gostu zaupa še ključ od vinske kleti, ki je polna vina, gosti si lahko sami postrežejo z najboljšim vinom, ki je pridelan z veliko mero ljubezni. Tudi za najmlajše bo poskrbljeno z veliko gibanja v naravi in spoznavanjem okolice. Za dobro hrano je tudi poskrbljeno, da iz zidanice gosti ne bodo šli lačnih ust. Vse, kar se v zidanici poje in popije, je lokalno pridelano, saj se želi z gosti deliti tradicijo in običaje. Obisk zidanice je unikaten in atraktiven za vse, ki iščejo avtentičnost, pristnost, mir, sprostitev, odmik od vsakodnevnih skrbi in pa seveda romantiko na podeželju. Zidanica je objekt, ki so ga predniki zgradili z veliko ljubeznijo, sedanja generacija pa ga je obnovila in dogradila. Včasih so v njih gostili samo najboljše prijatelje, danes jo pa jo želijo deliti tudi z vami. Velja prepričanje, da bodo gostje zidanico vzljubili vsaj pol toliko, kot jo imajo radi domači in da se bodo pri njih počutili prijetno in domače. Zato se izreka dobrodošlico v zidanici Zgonc v objemu vinorodnih gričev in prijaznih ljudi. Gostom se bo pomagalo spoznati, da se lahko tudi v turistični zidanici preživi nadvse zanimiv, atraktiven in nepozaben krajši ali daljši dopust.

Na vrh >>

RIBOGOJNICA HRIBAR

AVTOR: BENJAMIN HRIBAR

Povzetek: Ideja za razvoj ribogojnice in uspešne prodajne poti v tej panogi je nastajala dolgo časa. V današnjih časih, ko se veliko idej sprevrača v turizem, se je želelo podati idejo o novi uspešni zgodbi na ne tako razširjenem področju reje živali kot je ribogojstvo. Le malo je uspešnih in turistično atraktivnih idej in že uresničenih zgodb kot je Ribogojnica Hribar, ki ponuja ne le postrvi, ampak tudi sprostitev in mir ob opazovanju rib v ribniku. Velika prednost privabljanja gostov je tudi, da se želi ustvariti ponudba za vse generacije, še zlasti mlajše, ki ob vodi naravnost uživajo. Naloga se je tako oklepala na vse pomembne faktorje, ki so bili potrebni za pravilno in dobro vzpostavitev uspešne ribogojnice in kmetije.

Na vrh >>

VILA MILINA – GOZDNA OAZA

AVTOR: PETER ALEKSANDER GUŠTIN

Povzetek: Naloga se posveča ureditvi vikend posestva na odlični lokaciji za turizem, v permakulturno vilo, namenjeno družinam, podjetjem in družabnim srečanjem. Vila bi s svojim vrtom služila tudi kot center znanja o permakulturi in biodinamiki, vrtnarjenju, rastlinah in gozdu. Posest ima možnost širitve, saj je v bližini veliko parcel v zaraščanju. Okolica nudi obilo možnosti za pohodništvo, kolesarjenje in tudi vodne športe na reki Kolpi. Na posestvu se poleg vile, rastlinjaka in restavracije, nahaja tudi senik z recepcijo, učni vrt in sadovnjak, pašnik, čebelnjak, kompostnik in naravni bazen z glamping hišicami ter skupnim prostorom za žar in druženje ob ognju, tuši in savno. Za potrebe kuhinje se lahko na posestvu goji sveža zelenjava, predvsem solata in kalčki, gobe, jajca in v manjši meri kozje mleko, ostale sestavine pa se bi kupile v čim večji meri lokalno, po možnosti z eko ali demeter certifikatom, saj se tudi na vrtu vrtnari po biodinamični metodi. Bistveno je, da se gost počuti prijetno in sproščeno v objemu gozda, kjer so mu za izobraževanje na voljo rastline, kompostiranje in živali, za sproščanje pa naravni bazen, savna, apiterapija in kopel s toplovodnimi ribami Garra rufa. Na posestvu se uredi 18 ležišč, 8 v obstoječih stavbah in 10 v 5 glamping hiškah za dve osebi. Kot dodaten program se nudi zvočna terapija, kolesarjenje, čolnarjenje, izleti. Urejena bo tudi majhna trgovinica z lokalnimi in zdravimi izdelki.

Na vrh >>

ZELIŠČNA KMETIJA KOČEVAR

AVTOR: ANTON KOČEVAR

Povzetek: Zeliščna kmetija Kočevar živi, se razvija in raste v idilični belokranjski vasici Dragomlja vas pod Gorjanci. V osnovni dejavnosti kmetije imajo pridelavo in nabiranje ter predelavo zdravilnih rastlin in aromatičnih rastlin. Zelišča so pridelana in nabrana na zeliščnem vrtu in njivskih površinah na kmetiji v okolici domačije, pod Gorjanci in tudi na Gorjancih. Osrednja značilnost kmetije je »Belokranjski zeliščni vrt pod Gorjanci«, ki je bil načrtovan že pred petimi leti, vsako leto pa mu dodaja nova zelišča in vrtne elemente. Ob njem je mogoče doživeti več naravnih ekosistemov: mešan gozd gabra, hrasta in kostanja, smrekov drevored, gozdni rob in višinski suhi travnik. Vrt kmetije - s 150 različnimi belokranjskimi okrasnimi, kuhinjskimi, sredozemskimi, zdravilnimi, medovitimi, divjimi, sadnimi, eksotičnimi in kmetijskimi rastlinami - ima učni in terapevtski namen. Na etnobotaničnem ogledu, ki ga vodi žena Minka, profesorica kemije in biologije in zeliščarka, obiskovalci spoznavajo in doživijo široko paleto uporabe zdravilnih rastlin. Ogledi so prilagojeni različnim starostnim skupinam in interesom. Izvajajo se tudi predavanja in delavnice z različnimi vsebinami. Kmetija je vključena v projekt Odprta vrata Bele krajine, kjer so individualnim gostom, družinam in manjšim skupinam omogočeni ogledi ob določenem terminu - od začetka julija do konca septembra. Prav tako je kmetija del minikartičnega sistema, saj je predstavitvena kartica kmetije na voljo v vseh treh TIC- ih in na drugih mestih po več krajih v Beli krajini. Kmetija se z zeliščnim vrtom želi še bolj vključiti v turistične tokove, privabiti čim večje število obiskovalcev, s ciljem predstaviti lepo in neokrnjeno naravo Gorjancev in bogato belokranjsko rastlinstvo in kulturno dediščino. Razvitih je že nekaj prodajnih biozeliščnih izdelkov: posamezni zeliščni čaji, mešanice zeliščnih čajev, deset zeliščnih mazil po tradicionalnem postopku iz domačega čebeljega voska, prodaja se tudi zeliščne vrečke in blazinice. Najbolj uspešni so čaja Imunček in Gorjanček ter mazila za različne zdravstvene težave. Gre za kmetijo, ki je nastala popolnoma na novo, saj je dolga leta imela le nekaj zemlje okoli hiše za zelenjavno zeliščni sadni vrt, nekaj zemlje je bilo podedovane, nekaj dokupljene in nekaj najete. Vsa zemljišča niso bila nikoli intenzivno obdelovana, ne uporabljajo se nobena druga gnojila razen domača zastirka in kompost in izdelujejo se naravna zaščitna sredstva. Zelišča se gojijo, nabirajo in pakirajo ročno. Že četrto leto na kmetiji pridelujejo industrijsko konopljo in tržijo izdelke iz nje: konopljino moko, olje in konopljino mazilo. V prihodnjih letih se načrtuje hitrejša rast prihodkov na vseh področjih: turistični ogledi zeliščnega vrta, prodaja zeliščnih izdelkov in prodaja izdelkov iz industrijske konoplje.

Na vrh >>

ČOLNARJENJE V KOSTANJEVICI NA KRKI

AVTOR: MARJAN JERELE

Povzetek: V podjetju LET d.o.o. se od leta 2012 soočajo s prepovedjo opravljanja dejavnosti prevoza potnikov s toplozračnimi baloni zaradi balonarske nesreče v Ljubljani in s tem izgubo dohodka, zato so bili primorani poiskati drugo primarno dejavnost. Odločili so se za čolnarjenje po reki Krki, ki so jo že izvajali v manjšem obsegu, kot dopolnilno dejavnost. V Kostanjevici na Krki ob samem vhodu na otok so kupili zemljišče in uredili večji lesen plato, ki služi za potrebe vkrcanja in izkrcanja potnikov. Travnike uporabljajo za športne aktivnosti, za prireditve in piknik prostor. V načrtu imajo še postavitev šotorišča. Nudijo izposojo več vrst čolnov; mali kanuji, kanuji za 12 oseb, leseni tradicionalni čolni, SUP-i. Nudijo tudi vodenje po reki in organizirajo izlete z velikimi kanuji po reki Krki in tudi drugih mirnih vodah v Sloveniji. Trudijo se s promocijo dejavnosti podjetja in razvojem kulture čolnarjenja, saj ima Kostanjevica na Krki na tem področju bogato tradicijo. Te tradicionalne čolne tudi izdelujejo in se z njim pojavljajo na raznih rokodelskih delavnicah in predstavitvah, organizirali pa so tudi regato, tekmovanje s tradicionalnimi plovili, za katero želijo, da postane tradicionalna. Poleg čolnarjenja gostom posredujejo bogato ponudbo njihovega kraja in bližnje okolice, staro mesto na otoku, Galerija Božidar Jakac, Kostanjeviška jama, Kartuzija Pleterje idr. Zavedajo se prednosti, kot so neokrnjena narava, kraj z velikim potencialom za razvoj turizma, ugodna lokacija, celovito zaokrožena ponudba in pa tudi slabosti: nihanje obiska zaradi vremena, veliki vložki v infrastrukturo in opremo, birokratske ovire, saj leži zemljišče v poplavnem območju reke Krke, Nature 2000, spomeniško varstvo idr. Ne glede na vse ovire imajo še veliko poslovnih načrtov, volje in veselja do dela z ljudmi in se hkrati zavedajo, da živijo v prelepem kraju z bogatim kulturnim dogajanjem in vse to želijo pokazati tudi obiskovalcem - vabljeni. V podjetju LET d.o.o. so skupaj s Posavskim muzejem iz Brežic vpisnik Kostanjeviškega čolna in kulture čolnarjenja v register nesnovne dediščine Republike Slovenije.

Na vrh >>

DOŽIVETJA NA POSESTVU KOČARIJA IN OKOLIŠKIH GRIČIH

AVTOR: MIHAEL JORDAN

Povzetek: Kočarija leži na čudoviti lokaciji v osrčju Dolenjske, bolj natančno posavske regije, v občini Kostanjevica na Krki. S svojo okolico vabi k različnim dejavnostim na podeželju in cilj je le-te tudi približati vsem starostnim skupinam. Na zemljišču Kočarije je bilo zamišljeno, da bi se gostom, željnim pristnih izkušenj v naravi, nudile možnosti za pohodništvo, prostor za piknik in manjši vinotoč. Na peš pot bi se odpravili skozi travnike, gozdove, mimo domačij ob poti. Gre za spoznavanje flore, živalskega sveta in predvsem načina življenja na vasi. Za različne starostne skupine bi se izdelal program pohoda glede na zmožnosti posameznika. Pohod bi lahko trajal en dan, lahko pa bi si pohodniki zvečer na zemljišču postavili šotore in se naslednji dan odpravili raziskovati še kakšno drugo pot, teh je namreč v okolišu kar precej, tako da bi se pohodnik lahko sam odločil, koliko dni bi ostal. Manjši vinotoč bi samo še pripomogel k sprostitvi po pohodih v naravi. Prav tako bi ljudje, ki bi obiskali Kočarijo, imeli možnost vzeti steklenico vina za spomin na doživetja na posestvu. Seveda je vse to odvisno tudi od letnega časa, ki vpliva na obratovalni čas ponudbe. Tako je trenutno delovni čas skrajšan na konec tedna, kar pa po drugi strani lepo sovpada s povpraševanjem, saj se večina pohodnikov za take storitve odloča ravno med vikendom, saj se na tak način spočijejo od vsakdanjika in stresa, ki ga le-ta prinaša. Kočarijo se trenutno vidi kot dopolnilno dejavnost, za katero se upa, da bi skupaj rastla in bi čez leta donosna. Zelo pomembno je, da se poskrbi za samo dovoljenje za izvajanje storitve, da se ves čas prilagaja trgu in predvsem poskrbi za inovativnost, kajti le na ta način se bo ohranjala konkurenčnost. Na posestvu se želi ponujati kakovostne storitve, ki bodo vedno znova privabljale stalne in tudi nove goste. Na posestvu se verjame, da bo na tak način povpraševanje po ponudbi iz leta v leto večje. Na posestvu se bo trudilo, da bodo s produkti inovativni in da se bo iskal način, kako bi ponudbi dodali nove in jih povezali z obstoječimi produkti. Zato je potrebno seveda tudi sodelovanje z ostalimi ponudniki turističnih aktivnosti, saj morajo biti vsi ponudniki turizma v lokalni skupnosti povezani, da se skupaj lahko doprinese k pestrosti dogajanja v občini Kostanjevica na Krki.

Na vrh >>

Oblikovanje in predstavitev privlačne zgodbe

 

Z VANDROVCI PO SPOMINE

AVTORICA: ALENKA STRAŽIŠAR LAMOVŠEK

Povzetek: Kdaj ste nazadnje ležali pod krošnjo drevesa? Kdaj ste si zares vzeli čas zase, za svojo družino? Greste z mano vandrat? Iskati zlato praprot? Najdi svoje darilo, svoj zaklad? Bodimo kot vandrovci, ki so nekoč živeli v Mirnski dolini. To so tisti, ki so vandrali od vasi do vasi, od hiše do hiše in prijazno kje kaj postorili, v zameno pa dobili hrano, morda prenočišče. In potem odvandrali naprej. Nikoli se jim ni kaj dosti mudilo, niso rabili hiteti. Tudi mi ne bomo. Vandrovci so na svojih poteh srečevali veliko ljudi, živali, dobro so poznali tudi gozd in rastline. In včasih začutili tudi prisotnost škratov, ti se pokažejo le tistim, ki nimajo slabih misli. Nekoč mi je deček povedal, jih je res videl in to ne enkrat, večkrat. Deček pravi, da imajo zelene kape in da nam včasih ponagajajo, sicer pa ne želijo čisto nič slabega. Tu v Mirnski dolini res rastejo praproti, najbrž že od zmeraj, našli so jih tudi kot fosilne ostanke, ko so merili rudnik v Zapečarju pri Mokronogu. In praproti imajo svojo čarobno moč, če na kresno noč pade praprotovo seme v škorenj, boš slišal živali in rastline govoriti. Če boš dal praprot v vzglavnik, boš mirno spal in morda sanjal o svoji ljubezni, praprot pomaga tudi, da jo uporabimo kot steljo za jabolka, da ostanejo čim dlje sveža v naši ozimnici. Vandrovci so bili iznajdljivi in prijazni. In včasih so tile vandrovci na teh svojih poteh našli tudi kakšen zaklad, morda je to prav tisti zaklad zlate praproti, ki jo iščemo mi. Pridite z družino na druženje. Kaj bomo počeli? Vandrali. Brez skrbi. Vzemite najnujnejše in se prepustite čarovniji, saj bomo iskali zaklad, iskali bomo zlato praprot. Kaj se nam bo zgodilo? Jahali bomo konjičke, spoznavali domačine, se sladkali s škratovimi kolački, raziskovali, iskali zemljevid do zaklada, prišli na zares čaroben kraj, kjer rastejo praproti, kjer se skrivajo škrati, kjer se bomo igrali, kjer bomo barvali in mešali barve mavrice, kjer si bomo izdelovali igre, kolebnice, nabirali bezeg in gozdne jagode. Tam bomo lahko ležali pod drevesi, tam bom lovila vaše spomine v fotografijo spontanih, vaših najljubših trenutkov. In na koncu bomo zagotovo našli. Našli bomo Zlato praprot, vaš zaklad, vaše darilo. Tam čisto, čisto na koncu vam povem skrivnost.

Na vrh >>

KOZOLČARIJE – PRIGODE »VDJANE« V HRIBSKI TOPLAR

AVTORICA: BRANKA BRCAR

Povzetek: Zgodba izhaja iz domačije Hribskih, kjer je prvotno stal eden od eksponatov prestavljenih v muzej Dežele kozolcev v Šentrupertu. Znana identiteta kozolca je bila osnova za pridobitev informacij, katere skozi zgodbo posreduje glavna akterka, zadnja ženska na domačiji Hribska Justa. Preprosta kmetica, iz sicer velike kmetije, ki je navajena težaških del, se ni poročila, zato je po smrti mame na kmetiji ostala sama. Skozi zgodbo predstavi nekaj družinskih prigod, pove tudi nekaj specifik o kozolcih, predvsem o njihovem kozolcu, ki je imel podobno usodo kot marsikateri, saj je bil vmes požgan. Predstavi tudi njeno povezavo z zeliščarstvom. Z velikim veseljem pa pokaže tudi to, kar najbolje zna in to so sigurno različna kmečka dela (košnja, vdevanje, žetev,...). Za popestritev zgodbe in sproščeno vzdušje poskrbi s humorističnimi vložki, s predvajanjem originalnih arhivskih zvočnih posnetkov in vedno tudi s presenečenji, torej poskrbi: »da je nekaj za pod zob, nekaj za na zob in nekaj za seboj«.

Na vrh >>

ZDRUŽENA SRCA: STELLIN SKOK V ŽIVLJENJE

AVTORICA: ROMANA SALAZAR HUDOVERNIK

Povzetek: Pozdravljeni in dobrodošli na Domačiji Koki. Prišli ste v raj za domače živali. Dotaknite se jih in dotaknili se bodo vaših src. Od nas boste odšli spremenjeni. V vaših srcih boste čutili bitje vseh src, ki jih boste pri nas spoznali, se jih dotaknili, jim pogledali v oči. Verjamem, da boste začutili čuteče bitje v njihovih pogledih. Kajti oni so naši prijatelji, sopotniki, ki si zaslužijo več in boljše. Domačija Koki ni navadna domačija. To je resnično dom vsem, ki na njej živijo. Nihče ni vreden več ali manj. Naj bodo veliki in debeli, suhljati, kosmati, z rogovi, brez rogov ali celo pernati, vsi so ljubljeni, kajti prišli ste na domačijo miru in ljubezni. Spoznavali boste njihove različne karakterje in njihove osebnosti. Izvedeli boste, katera žival je najpametnejša, katera najbolj iznajdljiva, katera najbolj varuje svoje prijatelje in dom. Ob vsakem vašem obisku boste izvedeli novo zgodbo o eni izmed živali na kmetiji. Glavna junakinja prve zgodbe je pujsa Stella. Pogumna, iznajdljiva in zelo prijazna gospa pujsa. Veste, Stella ni vedno živela pri nas. Bila je ena izmed neimenovanih in izkoriščanih živali, ki jim ljudje pravijo rejne živali. Le te naj bi bile namenjene za hrano ljudem. Da, tudi pujsi, čeprav je njihova iznajdljivost, razumevanje in zavest enaka kot pri tri letnem človeškem otroku. Pa vendarle preživljajo pujsi svoje življenje zaprti v temnih boksih, kjer ni sonca, ne dežja in ne blata, kjer bi rili s svojim rilcem. Sam mrak, žalost in neizmeren dolgčas. No, naša Stella je že velika punca, ki se je v trenutku, ko so jo v prikolici peljali v prezgodno smrt odločila, da se ne bo vdala, da se bo borila za svoje življenje pa naj se zgodi karkoli. Odločila se je in ... Ne, ne, ne bomo vam povedali vsega. Pridite nas obiskat. Pridite pogledat, kako zadovoljno se valja po blatu in mljaska že tretji gomolj rdeče pese. Predstavila vam bo njeno Ksenijo, ki jo je v njenih najtežjih trenutkih vzela za svojo. Stella je pri njej prvič v življenju občutila ljubezen … Mimogrede boste rešili še kakšno uganko, poiskali kakšen posladek za Stello in njeno veliko, pisano družino, se morda preizkusili še v košnji trave ali v prepoznavanju zelenjave. Šele potem boste lahko vstopili v njen kotiček. Če boste zelo prijazni, vam bo morda predstavila tudi svojo najboljšo prijateljico kokoško Kiki. Brez strahu pridite na obisk. Morda se bo v trenutku, ko se boste nekoga dotaknili, zgodil čudež. Morda boste začutili ljubezen. Pridite, dotaknite se jih in dotaknili se bodo vaših src.

Na vrh >>

ZAPLEŠIMO PO BELOKRANJSKO. SPOZNAJMO ZGODBO O BELOKRANJCU IN SE NAUČIMO PETI, PLESATI IN VERJETI KOT ON

AVTORICA: NIVES MIKEŠIČ

Povzetek: To je zgodba o Belokranjcu; človeku, ki naseljuje območje severovzhodne Slovenije ob reki Kolpi ter o oblačilu, ki je skozi zgodovino postalo simbol pokrajine in ji dalo njeno ime - Bela krajina. Bela krajina je zaradi turških vpadov postala izjemno revno območje, kjer pa je dobro uspeval lan; iz beljenih lanenih vlaken je Belokranjec izdeloval oblačila in tako je nastala belokranjska noša. V tem času pa so se na to območje priselili tudi Uskoki, katerih kultura se je skozi leta združila z navadami ostalih prebivalcev in oblikovali so se zametki belokranjske folklore, ki je še danes pomemben del belokranjske tradicije. To tradicijo se želi deliti z vami in vas naučiti, kaj pomeni biti Belokranjec. Želi se, da se po vzoru prednikov slavi sonce, pomlad in kliče srečo. Želi se, da se zapoje in zapleše z nami, odeti v beli lan; želi se, da se zapleše po belokranjsko.

Na vrh >>

SKRIVNOST BARBARE BELE. PREPOVEDANA LJUBEZEN POD BOGASTVOM GRADU RAKA

AVTORICA: BOJANA ČIBEJ

Povzetek: Si drznete brskati za skrivnostjo pod grajskim bogastvom? Obiščite grad Raka in izberite med bogastvom in svobodo! Skrivnost Barbare Bele je igrani ogled lepo opremljenega slovenskega gradu, ki povezuje prvine kulturnega, grajskega in escape turizma, ki želi združiti edinstvenost grajske arhitekture in prepoznavne privlačne zgodbe. Grad Raka je eden izmed najstarejših gradov rodovitne doline reke Krke in hkrati tudi eden izmed markantnih posavskih gradov. Po nedavni obnovi njegovi beli zidovi skrivajo preko 30 opremljenih sob. Bogata oprema Rake, ki radodarno razveseljuje oko obiskovalca, tiho čuva skrivnost graščakinje Barbare Bele. Prepovedana skrivnost iz 15. stoletja čaka na odrešitev, ki lahko pride zgolj z vašo pomočjo. Barbara Bela si ključa do osvoboditve neskončno želi in svojim gostom v zameno obljubi tisto, česar si vsi najbolj želimo, če ste le pripravljeni sprejeti njen izziv. Do skrivnosti in prostosti se na Raki lahko dokoplje le skupina gostov, ki zbrano posluša pripoved graščakinje in pozorno spremlja namige med starinami po grajskih sobah. Če boste poslušali z ušesi čuvaja in opazovali s sokoljimi očmi - baročne tabernaklje, jožefinske predalnike, renesančne skrinje, bidermajerske stoječe ure, male, srednje in ogromne ključe - boste v gradu našli pravi… ključ - rešitve prekletstva ljubezni in vrat vaše svobode! Dobrodošli v Skrivnost Barbare Bele, v na novo odprtem gradu Raka.

Na vrh >>

RAŠKA Č'BULA EDINSTVENA MED ČEBULAMI

AVTOR: PRIMOŽ JANC

Povzetek: Zgodba se dogaja v majhnem kraju po imenu Raka, na griču med Posavjem in Dolenjsko, približno 10 kilometrov zahodno izven Krškega, 15 kilometrov južno iz Sevnice, 25 kilometrov severovzhodno iz Novega mesta in 10 kilometrov severno iz Kostanjevice na Krki. Zgodba pripoveduje o raški čebuli oziroma raški č'buli, ki je nekaj posebnega. Novodobna rdečkasta raška č'bula je velika, bolj ploščate kot okrogle oblike, spodnji koreninski sistem pa je bolj poudarjen. Uvršča se med pol pekoče in pekoče čebule. Ob močnem okusu pa je zaradi hitrega razpuščanja na olju zelo primerna za kuho in peko. V primerjavi z ostalimi sortami čebule se za peko oziroma kuho potrebuje Raške čebule kar 20 odstotkov manj. Raška č'bula spada med zgodnje čebule, zaradi česar je na voljo že zgodaj spomladi. Zima raški čebuli ne dela težav, saj kali tudi v hladnejših dnevih, nižje temperature pa ji celo omilijo pekoč okus. Raška posebnost še ni zaščitena kot slovenska avtohtona vrsta čebule. V namen promocije raške čebule, bi potekala več dogodkov povezanih z njo. Dnevi raške č'bule bi zajemali dvo-dnevni program, vsak dan z drugačnim potekom. Prvi dan voden pohod po Čebularski poti, kjer sodelujoči spoznajo zgodbo o raški č'buli. Pot ni zahtevna, zaradi česar je primerna za vse. Ob poti so načrtovani krajši postanki v zidanicah oziroma kmetijah, kjer se postrežejo dobrote iz raške čebule skupaj z različnimi vini. Drugi dan pa zajema pobiranje raške čebule na eni od lokalnih njiv, kosilo povezano z raško č'bulo, v popoldanskem času pa bo potekala delavnica pletenja čebulnih kit. Organiziranje različnih tekmovanj v pripravi jedi, z raško č'bulo: Tekmovanja zajemajo skupinsko tekmovanje in pa tekmovanje posameznikov. Skupine kuhajo bograč v kotlu na drva, med tem ko posamezniki kuhajo golaž na plinski gorilnik. Ocenjevali se bodo barva, okus, aroma in gostota jedi. Najboljši trije tekmovalci bodo nagrajeni z denarnimi in praktičnimi nagradami. Ocenjevanje jedi, ki vsebujejo raško č'bulo pa je namenjeno vsem, ki želijo poskusiti svojo spretnost v kuhanju. Vsak tekmovalec lahko prinese na ocenjevanje do tri izdelke, po enega iz vsake kategorije. Ocenjevanja je predvsem kreativno kuhanje s sestavino raške č'bule. Ocenjevanje zajema tri kategorije, Kvašene jedi s čebulo, Slane jedi s čebulo in Sladice s čebulo. Pri ocenjevanju jedi se ocenjuje vizualna predstavitev jedi, vonj, okus in kreativnost. Pogoj, da se jed lahko pridruži ocenjevanju pa je, da jed vsebuje raško čebulo. Najboljši trije tekmovalci (po eden iz vsake kategorije) bodo nagrajene z denarnimi in praktičnimi nagradami.

Na vrh >>

JAZON, ARGONAVTI IN ZLATA RUNA NA VRHNIKI

AVTOR: KLEMEN ŠIMONKA

Povzetek: Zgodba o Argonavtih govori o zgodbi stari več kot 3000 let, kar sega še pred Trojansko vojno in pripoveduje o Jazonu močnemu in modremu vojaku iz Jolka v Grčiji, Argonavtih in njihovo potjo s hitro ladjo »Argo«. Jazon je dobil nalogo, da se po morju poda do dežele Kolhide in tamkajšnjemu kralju ukrade Zlato runo (krzno zlatokrilega ovna). Argo je bila slavna Hitra ladja poimenovana po njenemu graditelju Argosu. Z Atenino pomočjo jo je zgradil Argos, Friksov sin. Mornarji pa so bili Argonavti. Z njo so se junak Jazon, učenec pametnega kentavra Hirona, kot poveljnik in njegova skupina 50 najslavnejših Grških junakov - Argonavtov tistega časa odpravili na pot iskat Zlato runo (Ovnov kožuh). V Kolhidi so s pomočjo kraljeve hčerke Medeje (v katero se je Jazon tudi zaljubil) uspeli dobiti Zlato runo. Pot domov je bila nato dolga in dogodivščin še zdaleč ni bilo konca. Ker so za seboj imeli zasledovalce žal poti nazaj ni bilo, zato so potovali proti toku in tako prišli do izvira reke Ljubljanice. Ker jim je pri izviru pretilo težko neurje, zaradi katerega bi se ladja lahko razbila ob skalo na Velikim Močilnikom, je Jazon s svojo močno pestjo udaril po skali na kateri se še dandanes vidi odtis njegove pesti. Na izviru reke Ljubljanice pa bi vas pričakali Argonavti ter vas popeljali v čas stare Grčije. Predstavili bi vam svoje zgodbe, katere so tako žive, kot da bi se vse skupaj zgodilo ravno včeraj. Legenda se najbolje vidi na izviru reke Ljubljanice, kjer se v skali vidi odtis Jazonove pesti. Prav tako pa je velik del njegove zgodbe pomemben za zgodovino Ljubljane, saj omenja tudi zmaja, katerega je Jazon premagal z enim udarcem in ga danes lahko opazimo v grbu Ljubljanske zastave in na enem izmed ljubljanskih mostov čez Ljubljanico. Na območju izvira Ljubljanice pa bi se vse bajke o Argonavtih tudi pripovedovale, saj ima zgodba sama v sebi več istih zapletov na različne načine in tudi sam konec zgodbe ima več koncev, kar pomeni da bi praktično vsak obisk bil drugačen. Celotno zgodbo lahko podoživite ravno na mestu, kjer je mogočna Jazonova pest udarila v skalo in pustila obris le-te.

Na vrh >>

POLJANSKA DOLINA - DOLINA ZGODB

AVTORICA: NIVES RAUH

Povzetek: Poljanska dolina ob Kolpi leži ob čudoviti reki Kolpi; med skrivnostnimi kočevskimi gozdovi in s trtami posejanimi belokranjskimi grički. Med pohajkovanjem po tej pravljični dolini pa le bodite pozorni, kajti poleg srčnih ljudi, ki tu prebivajo, lahko srečate prav posebna bitja. Tu namreč živijo še vile, pozoj, čarovnice, hudič, velikanka, hajduki in mnogi drugi. V pomoč pri spoznavanju le-teh vam bo knjiga Poljanska dolina – dolina zgodb, ki je napisana v slovenskem in angleškem jeziku. V njej je zemljevid, ki vas lahko popelje na lokacije, kjer se zgodba odvija in si jo tam preberete. Če pa bi se na pot raje podali z izkušenim vodnikom, vas bo z veseljem spremljal škrat Uršek. Nekoč, pred ne tako zelo davnimi, davnimi časi je varoval zrelo, sladko grozdje pred lačnimi usti otrok. Odrasli so grozdje namreč zavarovali tako, da so podpisali pogodbo z Urškom. Otroke so strašili rekoč: »Bo Uršek prišl, te bo za nogo prijel, ti na peti nutr zarezal i gori soli natrusl.« Danes, ko pa ni več toliko vinogradov v Poljanski dolini, si je našel drugačno službo. Ker je v svojem življenju slišal in seveda doživel mnogo zanimivih zgodb in se spoznal s pravljičnimi bitji, ki tu prebivajo, z veseljem po dolini popelje radovedne obiskovalce, ki bi zgodbe radi tudi sami doživeli. Mogoče vam na poti zaupa tudi kakšno skrivnost, kot je recimo, kako se izdela čisto prava čarovniška metla, s kakršnimi so Poljanske čarovnice švignile na Klek. Skratka, poskrbel bo, da bo vaša pot po dolini zanimiva, vznemirljiva, skrivnostna in romantična. V Poljanski dolini vas zagotovo čaka prav luštna dogodivščina, zato le nič ne oklevajte in nas obiščite.

Na vrh >>

TURIZEM V ZIDANICAH: ZIDANICA KRIVIC – KRALJESTVO MEDU IN VINA

AVTOR: JOŽE KRIVIC

Povzetek: Kraljestvo medu in vina sestavljajo unikatno obnovljena zidanica, čebelnjak in prostor za apiterapijo. Gostom zidanic se bo predstavilo zgodbo dolenjskega podeželskega človeka, ki je bil od nekdaj zelo povezan z zemljo, posebej z vinogradom. Sledila bo predstavitev butičnega vinogradništva, zidanic, ki so nastale kot posledica razdrobljenega kmetijstva oziroma vinogradništva, v katerih pa se je pred leti začel Turizem v zidanicah, ki predstavlja unikatno obliko turistične nastanitve v svetovnem merilu. Nadalje bo sledila predstavitev vina, kot pijače Bogov, edine pijače, s katero se lahko nazdravlja in nas spremlja od rojstva do smrti, bila pa je, in je še, tudi navdih mnogim umetnikom, pesnikom in pisateljem. Poseben poudarek v zgodbi pa bo zgodba Kranjske sivke, avtohtone slovenske čebele, ki bo nagovorila goste. Z razlogom, saj smo prav Slovenci izposlovali, da je 20. maj svetovni dan čebel. Namen zgodbe je poznati življenje na dolenjskem podeželju, predvsem pa dvigniti kulturo uživanja vina in spoznati izjemen pomen čebel za razvoj in obstoj človeštva.

Na vrh >>

PREŽIVETJE V NARAVI KOT NEKOČ

AVTORICA: TANJA VESEL

Povzetek: Ste pripravljeni na nove izzive in odkritja? V idilični vasici na Dolenjskem, v sožitju neokrnjene narave s tradicijo lahko zaključene skupine odraslih, šolske skupine ali vrtci na raziskovalen in doživeti način preživite dan ob reševanju nalog in premagovanju ovir. Vabljeni v objem gozda in cvetočih jas. Vabljeni prisluhniti zgodbam preteklosti in žuborenju potoka in se povsem predati počasnejšemu ritmu. Ali bo složnost in iznajdljivost dovolj za pravočasno rešitev uganke in odkritje, kje se skriva vir življenja? Zapuščina naših dedkov in babic je neverjetno bogastvo, ki ga je potrebno ohraniti in prenesti na naslednje rodove. Duhovna povezanost z naravo, sobivanje z živalskim svetom, preživetje v naravi, poglobitev vase in navezovanje pristnih odnosov z ljubljenimi osebami, sodelavci, prijatelji in družino predstavlja v današnjem tempu izziv. Pa se sploh upamo prepustiti miru, čustvom, strahovom, iskanju rešitev in povezovanju? Preživetje v naravi kot nekoč poda odgovore na vsa ta vprašanja in vzbudi dolgo pozabljene občutke iz otroštva. Prav je, da tudi današnjim otrokom in mladini ponudimo možnost posebnega doživetja v naravi. Zgodba bo v osnovi umeščena kot del dodatne ponudbe Eco glampinga Vesel in v programe Turistično-razvojne agencije Vesela doživetja. Zgodba je namenjena različni populaciji in temu primerno prilagodimo zasnovo zgodbe in spremljajoči program. Zgodba je vsekakor namenjena vrtcem za skupine nad 20 otrok. Posebno prilagojena pa je osnova zgodbe za podjetja in zaključene skupine odraslih oseb. Za podjetja se izvaja ob prijavi najmanj 15 oseb. Nadvse zanimiva pot se začne na domačiji Vesel, v mali vasici Goljek, v občini Trebnje. Skupino sprejme lik - mama Dita, ki udeležence nagovori, se v svojem stilu pošali in jih povabi na začetno točko izziva. Na vstopni točki udeležence razdeli v skupine, predstavi izziv, razloži pravila in opiše opremo, ki jo prejme skupina za na 5 kilometrsko krožno pot. Na poti skozi gozd, jase in ob potokih vodi udeležence prav poseben zemljevid. Na zemljevidu so označene pomembnejše točke, ki jih lahko posameznik poišče le z odličnim opazovanjem narave in okolice. Posamezne točke vsebujejo izzive ali uganke, ki jih je potrebno rešiti za nove namige na poti do cilja. Mama Dita skupino spremlja vse od začetka poti do njihovega cilja. Ob tem gostom pripoveduje zgodbo o tem, kako so živeli nekoč, ne tako dolgo nazaj, naši dedki in babice. Poleg zgodb preteklosti podaja namige in ideje za reševanje nalog. Mama Dita s svojo oblačilno opravo prikaže delovno obleko, ki je služila skupaj s »firtahom« (barvitim predpasnikom z velikim žepom) pri vseh opravilih. Ker se začetek poti prične na domačiji Vesel, mama Dita predstavi, kakšno je bilo njeno otroštvo in kako je sploh prišla na domačijo Vesel in tam tudi ostala. Poleg tega pove, koliko truda je prvi gospodar vložil, da je sploh postal lastnik domačije s pripadajočo zemljo. V sklopu zgodbe pove, zakaj je domačija poznana pod imenom Vidergar, a zakaj se danes imenuje Vesel. Zgodba je namenjena tudi družinam, ki bivajo v naših nastanitvah Eco glamping Vesel, na posebne organizirane dneve ali ob najavi vsaj 4 družin skupaj ali za posamezno družino po predhodnem dogovoru. Našo zgodbo želimo približati čim večjemu številu ljudi, saj se zavedamo, da z omenjenim programom delamo tudi družbeno koristno delo. Navdih za pripravo otroškega raja in obilice zabave bomo črpali iz knjige Nazaj v otroški raj, Otroške igre in igrače na Dolenjskem (Ivica Križ, Dolenjski muzej Novo mesto, 2003). Slogan zgodbe je: Neokrnjeni naravi se predaj in se z nami v pustolovščino podaj. Prvotno je zgodba Preživetje v naravi kot nekoč namenjena vsem, ki si želijo pristnega stika z naravo in se zavedajo pomena ohranjanja tradicije in izročila. Pustolovska zgodba ima vse elemente pridobivanja novih znanj, zanimivega doživetja, odlične kulinarike in sprostitve v naravi.

Na vrh >>

KONGERIJA - SKRIVNOST BELE KRAJINE (ŠKOLJKA, KI NAS UČI PREŽIVETI)

AVTORICA: DR. IVA KONDA

Povzetek: Slovenija je ena izmed redkih držav v Evropi, ki se lahko pohvali, da ima na seznamu številnih jamskih živali tudi školjko kongerijo. Njena največja posebnost je, da je edina znana školjka na svetu, ki živi v jamah. V Sloveniji je le eno nahajališče te školjke, in to je v kraškem izviru v kanjonu reke Krupe pri Semiču. Kongerija praktično celo življenje preživi na enem mestu. Le v času razvoja zarodka se lahko ličinka pasivno, z vodnim tokom, premakne na relativno daljše razdalje. Hrani se s filtriranjem drobnih organskih snovi iz podzemne vode, zato je občutljiva za vse oblike onesnaženja. A je preživela tudi grdo intenzivno onesnaženje, čemur smo bili priča v drugi polovici prejšnjega stoletja, ko je bila velika gospodarska rast. Znala se je prilagoditi, je trdoživa, vztrajna. Igra vlogo t. i. ekosistemskega inženirja in je bistveni organizem za samočistilno sposobnost vod. Velika je največ 13 mm. Njena življenjska doba je ocenjena na 30 – 40 let. Uvrščena je na rdeči seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst kot redka vrsta. Raziskovalci se zavedajo njenega pomena, saj velja za živi fosil terciarne favne. Kaj se iz njenega življenja lahko ti naučiš? Podobno kot kongerija se boriš za obstoj, sproti se prilagajaš življenjskemu tempu. Vzemi si čas. Ob školjki boš spoznal, da problemi, s katerimi se zdaj ukvarjaš, niso tako veliki. Vse je minljivo. Vzemi si čas in pojdi v naravo; v mirno, prijetno, neokrnjeno okolje kanjona Krupe na učno pot, kjer boš imel priložnost za razmislek. Kanjon reke Krupe je tako veličasten, da ti bo vzelo sapo. Učna pot je enostavno dostopna v vsakem vremenu za najširši krog obiskovalcev, od najmlajših do starejših. Premagaj pasti sodobnega življenja, naredi korak! Poskrbi za trajnostni razvoj samega sebe in narave. Pojdi v naravo, na izvir jamske školjke v kanjon reke Krupe, v Semič, v Belo krajino ... v Slovenijo.

Na vrh >>

SKRIVNOSTI ZIJALA - PO POTI LEGEND IN NEZAPISANIH ZGODB

AVTORICA: MIRA BARBO

Povzetek: Zgodba se dogaja v idilični dolini Temenice, v Zijalu in udeležence vodi po poti legend in nezapisanih zgodb na način umnega kmetovanja. Nekdaj mogočni mlini v dolini so obmolknili, a skrivnostna in tiha dolina pripoveduje zgodbo za zgodbo. Skozi zgodbo o deželi zlatega teleta in s pomočjo starih kmečkih običajev udeleženci na doživljajski in zabaven način spoznavajo življenje in delo prebivalcev Mirne Peči nekoč. Skozi reševanje nalog in iger odstirajo skrivnostni svet legend v iskanju svojega zaklada. Doživljajsko zgodovinsko pot vodita Mežnarjeva Ančka, odločna in delovna gospodinja in njen mož France, zgodbo pa začini njun sin Lojzek. Na poti se udeleženci zabavajo in podoživljajo življenje tega kraja nekoč, hkrati pa se v iskanju zaklada seznanijo tudi z legendami in ljudskim izročilom, ljudsko pesmijo. Če imajo udeleženci srečo, jih bo obiskala dobra Ajdovska vila. Delo poteka v skupinah, določene naloge si lahko izberejo udeleženci sami. Za delo kot nekoč, ko so šli s trebuhom za kruhom, se morajo udeleženci znebiti nepotrebne sodobne navlake in se primerno kmečko opraviti, si zavezati culo. Pot se zaključi pod skalovjem Zijala, kjer najbolj umnega izmed udeležencev čaka zaklad – Mirnopeško zlato. A s pogledom v Zijalo lahko vsak zagleda svoj zaklad, saj »sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne v žepu in ne pod palcem zaklad«. Doživljajska pot je namenjena tako odraslim, kot otrokom, primerna je za skupine od 20 – 40 oseb. Predstavitev traja približno dve uri in vključuje aktivno sodelovanje udeležencev, lokalno kulinariko ter enkratno doživetje naravne dediščine, ki ponuja tudi zanimive kraške pojave. Zgodba krepi pozitivne lastnosti – medsebojno sodelovanje, spoštovanje, upoštevanje navodil, prenos izkušenj iz roda v rod ter aktivno reševanje nalog in praktičnih preizkusov. Kar vse krepi zavedanje, kaj je naše največje bogastvo.

Na vrh >>

PRISLUHNITI ŠKRATU RJAVČKU

AVTORICA: BOJANA ŠPRAJCER

Povzetek: Zgodba pripoveduje o škratku Rjavčku, ki sprejme skupino otrok in jih popelje po Rudarski pešpoti iz Butoraja do Kanižarice. Vmes pa jim pove veliko zanimivosti o rudarstvu in nekaj splošnih informacij o Beli krajini. Zgodba se odvija takole: V Kanižarici v Muzeju Rudnika rjavega premoga živi škrat Rjavček, ki je svoje ime dobil po rjavem premogu, ki se je v preteklosti kopal v tedanjem rudniku. Škrat Rjavček sprejme skupino otrok v vasi Butoraj, kjer se prične Rudarska pešpot, po kateri so včasih peš hodili na delo rudarji iz Butoraja in Zorencev. Škrat Rjavček skupaj z otroci pripravi culico z malico, ki jo na koncu poti v Kanižarici z veseljem pojedo, saj od pohoda porabijo kar nekaj energije. Rjavček jim med potjo razdeli učne liste, ki jih morajo otroci pridno izpolnjevati, če hočejo na cilju dobiti lepo nagrado. Da pa ne bi bila pot preveč dolgočasna, jim Rjavček pripoveduje o svojem domu, o vsakdanjem delu rudarjev, o prelepi pokrajini Beli krajini. Z veseljem otroke nauči rudarsko himno in jim pove o sv. Barbari, zaščitnici rudarjev. Med potjo se ustavi še pri Ribniku Mlaka in Ribiškemu domu, kjer se spočiješ in se ob zvokih ptičjega petja naužiješ miru. Po prihodu k Muzeju rudnika rjavega premoga Kanižarica se škrat Rjavček z otroci najprej posede v krog in pregleda ali imajo vsi rešene učne liste, ki jim bodo še kako prišli prav v šoli. Izvede tudi nagradno vprašanje in nagrado tudi podeli. Seveda ne pozabi na ostale udeležence, ki prejmejo simbolno darilce in pa skupno fotografijo, za spomin na lepo preživeti dopoldan. Po nagradnem vprašanju pa jih škrat Rjavček odpelje na ogled svojega doma, rudniškega rova. Razloži jim, kako rudniški rov izgleda ter kakšno orodje vse so uporabljali rudarji pri svojem delu. Po ogledu rudniškega rova, pridejo na površje. Tukaj jih pričaka ta pravi rudar, škratov prijatelj. Skupaj z rudarjem se odpravijo v zbirko, ki prikazuje geološko zgodovino Bele krajine s poudarkom na razvoju premogovniške kadunje v Kanižarici, na panojih si ogledajo zgodovino rudnika od nastanka leta 1857 do zaprtja, prosti čas rudarjev in tehnološki proces pridobivanja premoga iz rova vse do separacije. Poleg stavbe zbirke pa se nahaja še izvozni stolp. S tem podajo celovito sliko nastanka in razvoja premogovnika Kanižarica in obiskovalcem ponudijo vpogled rudarsko dediščino Bele krajine. No, tako škrat Rjavček zaključi svojo pripoved: Tako otroci, upam, da ste se v moji družbi imeli lepo in boste o svoji dogodivščini z velikim veseljem pripovedovali tudi svojim staršem in prijateljem. Lepo se imejte pa srečno!

Na vrh >>

KAKO JE MESTO ČRNOMELJ DOBILO IME

AVTORICA: SONJA MAVER

Povzetek: Ob reki Lahinji na okljuku starega mestnega jedra stoji majhna mestna hiša, tako imenovana Primožičeva hiša. V njej prebiva daljna sorodnica bogatega mlinarja Stoniča. Anka, tako ji je ime. Pripoveduje obiskovalcem o mestu Črnomelj, kako je to dobilo ime in še mnogo tega. Tako nam pove. V starih časih, ko je Črnomelj bil še vas in ko še ni imel svojega gradu niti imena, je ob Lahinji živel bogat, a skopuški mlinar Stonič, ki je kmetom mlel rumeno debelačo, zlato pšenico in črno rž. Nekega dne je prišla k njemu gorska vila, spremenjena v staro, zgrbljeno ženico, ter ga prosila, naj ji podari merico bele moke za bolnega sina. Skopuški mlinar, ki je bil trdega srca, pa je neznanki nasul v bisago črne moke in se hudobno zakrohotal: »Na, stara, le nosi to moko domov, saj je bela ko padli sneg!«. In vila je odšla v Gorjance, da bi bolnemu sinu spekla pogačo. Ko pa je prišla v vilinski grad, je opazila, da jo je hudobni mlinar ukanil. Vrnila se je k skopuhu, stresla črno moko v got nad mlinskim kamnom in preklela mlinarja in njegov mlin, rekoč: »Da bi tvoji mlinski kamni vselej črno moko mleli! In zares: naj so poslej kmetje prinašali v mlin ob Lahinji še tako lepo pšenico, mlinski kamni skopuškega mlinarja Stoniča so vsako zrnje zmleli v črno moko. Mlinar je obubožal in od žalosti umrl, iz vasi ob Lahinji pa je nastalo mesto. Belokranjci pa so mu zato, ker je mlin skopuškega mlinarja samo črno mlel, vzdeli ime – Črnomelj. Vsekakor pa vam postreže na koncu zgodbe s pravo belokranjsko pogačo in vinom. Poslovi se z lepo mislijo »Jaz sem drugačna, prinesem vam srečo in blaginjo, polne vreče smeha in veselja, preženem temne oblake in vse uroke.« »Naj bo vaše življenje kot kruh iz dobre moke.«

Na vrh >>

KAKO JE ČRVIČEK JAKA POSTAL JUNAK?

AVTORICA: TANJA PREŠEREN BANOVEC

Povzetek: Zgodba se odvija na Učnem vrtu dr. Derganc. Slednji je posvečen dr. Viktorju Dergancu, znanemu semiškemu zdravniku, rentgenologu, ki je leta 1983 domačijo poklonil Zvezi paraplegikov Slovenije z željo, da bi živela naprej in nudila zadovoljstvo vsem njenim gostom. Prav dr. Derganc je bil velik ljubitelj narave, strasten ribič in tudi ljubitelj sadjarske kulture. Z zgodbo Kako je črviček Jaka postal junak se želi pobliže prikazati našim najmlajšim, kako pomembno je sveže sadje za njihovo zdravje, kaj vse nam omogoča narava. Pozdravljeni dragi otroci! »Sem vesel, igriv, radoveden črviček Jaka. Moj življenjski prostor je učni vrt dr. Derganca. Ja, ja živim v najlepši zeleni destinaciji Beli krajini in neposredni bližini prečudovitega trškega jedra Semiča. Tukaj na učnem vrtu je prav lepo imam veliko prijateljev čebelico Majo, Cicibana, Mošanclja, Krivopeclja, Bobovca, Bertota. Verjetno me boste vprašali, kaj pa so Mošancelj, Krivopecelj in Bobovec? To otroci so stare sorte jabolk, ki ji ne morete kupiti v vsaki trgovini, le tam pa tam se še ohranjajo. Skupaj s prijatelji raziskujemo, se učimo, spoznavamo različna sadja, si prepevamo in recitiramo različne pesmi našega in vašega Otona Župančiča. No, ta trenutek ne bomo recitirali, ker nimamo časa, obljubim, da to storimo kasneje. Danes vam bom povedal, kako je pomembno, da pojeste čim več svežega sadja. Vem, da velikokrat vržete jabolko na tla, če vidite, da sem jaz notri, ampak morate vedeti, da sem tudi jaz lačen in da vam ne bi nikoli storil nič hudega. Jabolko lahko obrežete in ga jeste naprej, saj v jabolku, hruški, malini je veliko vitaminov, ki vam dajejo moč, da ste veliki, da lahko mamici in atiju pomagate pri različnem delu. Res je, da vas veliko rajši poje bonbone, poliže liziko, ampak dragi otroci to ni dobro za vaše zobke, postali bodo črni, umazani. Poglejte mene, ker jem sveže sadje so moji zobki beli. Zato vas bi rad popeljal na naš učni vrt, kjer bomo skupaj raziskali, kako se moramo obnašati do sadja, kaj moramo narediti s poškodovanim sadežem ga vržemo proč ali ne, kaj vse dobrega stori na učnem vrtu čebela, kako lahko dobimo med. Veste, moji prijatelji, tudi meni je bilo težko, nisem vedel. kaj je prav in kaj narobe in velikokrat je tudi meni ptička zapela FUJ, FUJ, FEJ IN FUJ! Pa nisem vedel, zakaj, danes vem, kaj sem narobe delal, zato sem postal velik junak takšen kot Ciciban. Dragi otroci, skupaj z menoj vam bo lepo in na koncu našega popotovanja, raziskovanja učnega vrta bo vsak od vas dobil presenečenje rumeno, rdeče barve. Gremo!« Pridite tudi vi in skupaj bomo raziskali sadni preplet na učnem vrtu dr. Derganca.

Na vrh >>

ZLATA VRBA. MURA VZAME, A TUDI ZLATI.

AVTORICA: URŠKA OBLAK

Povzetek: Zgodba nas popelje na odkrivanje sledi Mure, ki jih je reka odtisnila skozi stoletja. Popotovanje med kulturno in rečno krajino, med Panonskim in Pomurskim svetom, med človekom in reko. Na tem popotovanju se bomo tudi kaj učili, vendar tokrat gremo v rečno šolo. Ampak ne bomo šli samo na Gorjance, odpravili se bomo malo dlje, do širne mogočne Mure, o kateri tukaj na Dolenjskem ne vemo veliko. Mogoče le to, da je Mura mirna reka in da je tam veliko gozda. Seveda pa vemo, da tam že ni kontrolnih nalog in ocen; lahko vprašaš vse, vidiš, kar želiš, narediš, kar zmoreš. Na popotovanje nas pelje vodič, ki razloži, kje smo, kam gremo in daje namige, postavlja uganke, da bi lahko prišli do reke Mure. Tam srečamo dva gospoda, ki svetujeta, modrujeta ali pa negodujeta nad nami odvisno od tega, kako se danes počuti reka Mura. Ni pa učenja brez igre in ni igre brez zaklada. Ali je zaklad Zlata vrba?

Na vrh >>

Umetnost sožitja vin in kulinarike

 

VINSKO-KULINARIČNO DOŽIVETJE V DOLENJSKI ZIDANICI

AVTOR: MATJAŽ PAVLIN, MAG. TUR.

Povzetek: V nalogi sta predstavljena dva vinsko-kulinarična menuja: jesensko-zimski in pomladno-poletni vinsko-kulinarični menu. Menuji se bodo pripravljali v zidanici Škatlar v Grčevju. Tam imamo tri zidanice in en lesen hram. V lesenem hramu bomo postavili originalno vinogradniško opremo, dve zidanici sta namenjeni turistom za najem, tretja zidanica pa je večja, zgrajena 1848 in letos prenovljena. Zgoraj je sodoben apartma, spodaj pa vinska klet, vinoteka in jedilnica za približno 15 ljudi. V tej jedilnici bomo pogostili goste zidanic in manjše zaključene skupine. Nudili bomo tradicionalno hrano na tradicionalen način. V ta namen smo s pomočjo dostopne literature in intervjuja s petimi starostniki, vinogradniki, raziskali prehrambne navade naših prednikov v preteklih stoletjih. Na koncu smo izbrali sestavine in jedi, ki so se v glavnem uporabljale v sredini prejšnjega stoletja. Vsako jed in vsako vino bomo pospremili z opisom in zgodbo, ki smo jo nakazali v nalogi. Vse vinske dvojice bodo utemeljene z razlago.

Eno-gastronomske dvojice:

1. meni: jesensko-zimska kulinarična dvojica

Dobrodošlica pred zidanico: pogača ali ocvirkovka / cvičkova penina

Sprejem v kleti: tovorna potica (potica, polnjena z mletim mesom in zeljem) / dolenjsko belo

Hladna predjed: popečen mladi sir, domača salama in slanina / žametovka

Topla predjed: ješprenj s šinekom ali klobaso / cviček

Glavna jed: zelje ali repa, matevž ali ajdovi žganci, ajdovi štruklji, pečenka, krvavice, pečenice / frankinja

Sladica: pečena hruška ali jabolko, polnjena z orehi / laški rizling, polsuhi ali zeleni silvanec, polsuhi

2. meni: pomladno-poletna kulinarična dvojica

Dobrodošlica pred zidanico: jagode/češnje/maline / cvičkova penina

Sprejem v kleti: domač soržičen ali ajdov kruh z orehi, salama in slanina / žametovka, regent

Toplo-hladna predjed: soržičen ali ajdov kruh z orehi, kranjska klobasa, tlačenka / cviček

Glavna jed: pečena kokoš (račka ali gos), pražen krompir, sezonska zelenjava z žara, fižolovi štruklji, prosena kaša z jurčki, sezonska solata (regrat, motovilec…) / dolenjsko belo

Sladica: sladoled z vročim sadnim prelivom / dišeči traminec, polsladki

Pri oblikovanju menujev smo zasledovali predvsem sezonskost. Vse sestavine so domačega ali vsaj lokalnega izvora. Vsa vina so iz lastne kleti, razen penine. Ker imamo poleg zidanic tudi Matjaževo domačijo, kjer predstavljamo Zgodbo o cvičku in ker v Grčevju pridelujemo odličen cviček, smo pri snovanju vinskih dvojic želeli izbirati med sestavinami cvička. Tako se jedi družijo s cvičkovo penino, z dolenjskim belim vinom, žametovko in frankinjo. K sladici smo izbrali polsuho oziroma polsladko vino: zeleni silvanec, laški rizling ali dišeči traminec. Kot posebnost smo vključil tudi ekološko vino regent.

Na vrh >>

GRAJSKI GUŠT

AVTOR: IGOR ŠENICA

Povzetek: Reka Krka na svoji 94 kilometrov dolgi poti teče po meji med dvema talno različnima območjema, alpskim in kraško-dinarskim in ima zato tri povsem različne podobe, dolinsko, ravninsko ter deloma mešano. Površina celotnega povodja reke Krke naj bi merila približno 2.000 kilometrov. Povodje se razprostira od kočevske in ribniške doline, preko Radenskega polja, Suhe krajine in Roga ter ponuja veliko slikovitost in pestrost krajine ob njej, neponovljivost vedut, čudovita čolnarska, kopalna in plavalna doživetja. Ob njej so številne zanimive zgodovinske posebnosti, kot so nekdanji in obstoječi gradovi in graščine, številni leseni mostovi, nekdanji mlini in žage. V dolini reke Krke in njeni bližnji okolici je bilo v Valvasorjevih časih približno 65 gradov in graščin, od katerih številni niso ohranjeni ali pa so ostanki samo zaščiteni. Še pred 150 leti je bilo na Krki kar 24 mlinov, 14 žag in 5 kovačij, ob tem pa še papirnica in fužine - obrati, kjer so železovo rudo pretopili v železo. Glavno načelo in podporna zgodba izhaja iz moje ljubiteljske žilice do zgodovine, slovenske kuhinje in vinske kulture. Zgodba izhaja iz pisnih virov naših prednikov. Slovensko zgodovinopisje namreč ne pozna za 2. polovico 15. stol. nobenega spisa, ki bi se po natančnosti opisov, pomenu in bogastvu mogel meriti s »Popotnimi dnevniki 1485-1487« Paola Santoninija. Dolenjski gradovi skrivajo in razkrivajo zgodbe slavnih vitezov, davnih bojevnikov, baročnih slikarjev, srednjeveških ljubimcev , slovitih pridigarjev in bogate grajske kulinarike in vinske kulture. Zaradi teh dejstev sem pripravil 3 hodni meni z imenom Grajski gušt. V zavetju grajskega obzidja, kjer je nekoč brbončice razvajala le grajska gospoda, bo zopet zadišalo iz krušnih peči in ognjišč grajskih kuharjev in vinskih svetovalcev.

Eno-gastonomske dvojice:

Pozdrav iz kuhinje: Auerspergovi kanapejčki / rose penina

Topla predjed: Grajska Erazmova postrv / sivi pinot

Glavna jed: Roška zarebrnica divje svinje v omaki modre frankinje / modra frankinja barik

Priprava grajskih jedi terja znanje in spretnosti ter predvsem ljubezen in popoln pristop. S tovrstnim menijem prisegamo na poštene sestavine, biološko pridelano in zdravo hrano ter nove zgodbe. Pri pripravi jedi bomo uporabljali najboljša oljčna in bučna olja, meso z domačim poreklom, zelenjavo in zelišča iz domačega vrta, vina iz kleti priznanih slovenskih vinarjev. Ambient bo avtentičen, osebje v manirah in kostumih srednjeveškega obdobja. Lokacija ponudbe; Vinska klet gradu Žužemberk, dvorec Hudičev turn Soteska, Pristava gradu Luknja, grad Otočec, Grad Struga, Grad Raka, hoteli Term Krka, znane domače restavracije in gostilne. Na področju lokacij ponudbe se naj bi sredi pomladi vsako leto kulinarično dogajalo v okviru Festivala Grajski Gušt. Tako bi v maju 2019 svoja vrata odprle restavracije in gostilne ter gradovi za posebne sladokusce, za tiste, ki imajo najbolj radi prav domače hedonistične okuse in za tiste, ki bi jih radi na novo spoznali. Festival Grajski Gušt bi bila lepa priložnost promocije in povezave grajske kulinarične zgodbe širši javnosti. Meni je oblikovan tako, da smo v jedi vključili sezonske in lokalne specialitete. Priprava domačih jedi terja znanje in spretnosti ter predvsem ljubezen pri pripravi Grajskega gušta zahteva popoln pristop. Ustvarili bomo video oglas o grajskem vinsko kulinaričnem doživetju na socialnih omrežjih Facebook in Twitter, lokalnih medijih ter promocijsko brošuro. Ustanovili bomo sekcijo »Vinskih svetovalcev-sommelier Dolenjske«, kateri člani bodo predstavljali in širili strategijo o vinsko kulinaričnem meniju. Projekt bomo podprli s celovito strategijo upravljanja odnosov z mediji v obliki okroglih miz s strokovnjaki, organizacijo srečanj s kuharskimi mojstri, vinskimi svetovalci, vinarji, pridelovalci lokalne hrane. Člani sekcije in vinski svetovalci redno prisotni na ocenjevanju hrane in vin v organizaciji društev vinogradnikov, turističnih društev, društev kmečkih žena in ostalih. Prisotni bomo na natečajih, promocijah in dogodkih na področju kulinarike in vina. Cilj strategije o predstavljenem vinsko kulinaričnem meniju Grajski Gušt je, da se skrivnosti hedonizma ohranjajo, obujajo in nadgrajujejo v vinsko kulinaričnih dogodkih v dolini gradov v širši povezavi z vsemi akterji lokalnega in regionalnega nivoja turizma, kulinarike, vinarstva ter kulturne dediščine. Tako bomo seveda z vašo pomočjo zapeljali sporočilo promocije, ki popeljeta skozi zgodbo turizma, kulinarike in kulturne dediščine ob porečju reke Krke na višjem nivoju, končno označbo in ciljem »višje kakovosti«.

Na vrh >>

STARI PRIJATELJI, PRAVO POŠTENJE - PRIDITE, PRIDITE K NAM NA PROŠČENJE!

AVTORICA: TATJANA ZUPANČIČ, MAG. TUR.

Povzetek: Zgodovinsko in etimološko se gastronomija nanaša na nasvete in navodila o tem, kaj jesti in piti, kje, kdaj, na kakšen način in v kakšnih kombinacijah. Lahko jo razumemo tudi kot umetnost življenja, spretnosti in znanja v zvezi s hrano in pijačo in ustrezna izbira povečuje užitek. Takšni užitki so osrednjega pomena za gastronomski turizem, ki se razvija kot podmnožica kulturnega turizma, kjer je izkušnja najpomembnejša. Gastronomska ponudba regije, kraja, področja ima pomembno in naravno vlogo pri zagotavljanju teh izkušenj, ima pa tudi več možnosti, da z ustreznimi informacijami izboljša uživanje takih izkušenj. Ena od bistvenih nalog pri razvoju in trženju gastronomskega turizma je torej najti načine za dodano vrednost nepozabne izkušnje prehranjevanja. Razvoj gastronomskega in kulinaričnega turizma je zagotavljanje kakovostne storitve in tudi uprizoritveno izkušnjo v interakciji z obiskovalcem. Zato povezujem vino in gastronomske posebnosti Bele krajine s turizmom, razvojem degustacijske dejavnosti in z inovativnim turizmom. Veliko turistov skozi gastronomijo išče avtentična doživetja, ki so gonilna sila vsake destinacije. Hrana in pijača skupaj sestavljata z lokalnimi šegami in običaji elemente, ki jih obiskovalci pogosto želijo raziskovati, doživeti in se jih spominjati. Obroki in prehranjevalni običaji za veliko število gostov pomembna sestavina integracije v lokalno kulturo in da lahko skoznje gostje lažje sprejemajo kulturna sporočila. Uživanje lokalne hrane in pijače in prenašanje lokalnih kulinaričnih praks lahko privede do boljšega zaznavanja in pomnjenja lokalne zgodovine, običajev in narave. Turisti pa lahko v lokalni gastronomiji prepoznajo dodano vrednost tudi ter krepijo želje po ponovnem potovanju na turistično destinacijo. K sodelovanju bi morali povabiti različne strokovnjake z različnimi znanji in sposobnostmi, ki so ključnega pomena za razvoj širšega sistema razvoja gastronomije in ponudbe za obiskovalca. Bela krajina je prepoznavna po odličnem vinu, kulinaričnih posebnostih in drugih regionalnih izdelkih, vendar jih turisti še ne prepoznavajo v zadovoljivi meri, zato je potrebno razviti kulinarično ponudbo predvsem v sinergiji z ostalimi ponudniki turističnih storitev. V Beli krajini bodo zadovoljeni vsi vaši čuti, spoznali boste belokranjskega človeka, srčnega, dobrovoljnega, gostoljubnega, trdoživega, delovnega, ki ima rad zemljo, ljudsko nošo, rad piše pisanice, najboljše speče jagnje, belokranjsko pogačo, ljubi najboljše vino na svetu, saj Belokranjcu lahko kritiziraš ženo, vina nikoli, in vse to iskreno in dobrodušno v narečni govorici ponudi in deli z obiskovalcem. Prispevek končujem z zapisom Otona Župančiča, naj zveni kot povabilo: Stari prijatelji, pravo poštenje - pridite, pridite k nam na proščenje! Kolikokrat smo se pri vas že gostili, enkrat bi radi ljubav vam vrnili. Vse je pripravljeno: skleda pri skledi, noži in vilice, kupice v redi; vi prinesite s seboj le prigrizka in malo oblizka, pa bomo jeli in pili in peli, stari prijatelji.

Eno-gastronomske dvojice:

Hladna predjed 1: ratatuj na popečenem kruhu, belokranjski nadev / Belokranjec PTP 2017 (Hiša vin Pečarič)

Hladna predjed 2: belokranjska kolerabna juha z žitno klobaso / Belokranjec PTP (Prus)

Glavna jed 1: jagnjetina z medom in suhim sadjem, ajdov kruh / Metliška črnina PTP (KZ Metlika 2015)

Glavna jed 2: pečen odojček - tradicionalna priprava v kaminu, pečen krompir, sezonska zelenjava / Modra frankinja (Pečarič 2015)

Sladica 1: ajdova potička s skuto / Modra frankinja barrique (Prus, 2008)

Sladica 2: mamina prosta potička iz vlečenega testa, nadevana s kislo smetano in jajcem / Sauvignon (Prus 2011)

Sladica 3: jagodna zmrzlina / Rumeni muškat( Pečarič 2015)

Na vrh >>

LOKALNA HRANA V HARMONIJI S SLOVENSKIMI VINI

AVTORICA: MANCA KAVŠČEK

Povzetek: Osredotočila sem se na sezonska menija: pomladno poletni meni in na jesensko zimski meni. To se mi zdi zelo v redu, saj tako lažje zagotovimo svežino jedi, lažje sestavimo jedilnik s hrano, ki je trenutno sezonska, pa tudi sezonska hrana nam bolj tekne. Spomladansko poletni meni je lažji, bolj svež, najdemo več zelenja in na krožniku je več barv. Jedi so manj mastne in lažje prebavljive. To je tudi primerneje za ta letni čas. Jesensko zimski meni pa je ˝težji˝, vsebuje več mesa, jedi so bolj mastne. Takšne jedi pozimi tudi bolj zaležejo in so primernejše kot sveže, lahke jedi. Osredotočila sem se na lokalno in svežo ponudbo. Le tako lahko svojim gostom ponudim kar najboljše. Dajem poudarek na domače, in zelišča pridelam sama v svojem vrtu, vse ostale sestavine pa kupim pri lokalnih pridelovalcih. Če imam možnost dam prednost bio izdelkom, pred izdelki iz integrirane pridelave. Pri menijih sem se odločila vključiti vina iz celotne Slovenije, saj se mi zdi pomembno da vključimo vse tri naše vinorodne okoliše: Primorska, Podravje in Posavje. Slovenija je vinsko zelo bogata in najdemo zelo raznolika vina v naših okoliših. Imamo celo paleto različnih sort vin, ki jih lahko kombiniramo k različnim vrstam hrane, in lahko ustvarimo odlične eno gastronomske dvojice.

Eno-gastronomske dvojice:

Spomladansko poletni meni:

Hladna predjed: domači popečeni kruhki z albuminsko skuto / Penina rose, suho, 11,5 % vol. alk., v.o. Dolenjska, Klet Martinčič

Topla predjed: rižota s šparglji in bučkami ter parmezanovim prahom / Sauvignon, 2011, polsuho, 12,5 % vol. alk., v.o. Bela krajina, Klet Prus

Glavna jed: smuč iz pečice z mariniranim krompirjem, pastinakom in popečeno zelenjavo / Sivi pinot, 2016, suho, 14,0 % vol. alk., v.o. Goriška Brda, Klet Simčič Marjan

Sladica: skutina torta z borovničevim sorbetom /Muškatna penina, polsladko, 11,0 % vol.alk., v.o. Štajerska Slovenija, Klet P&F Jeruzalem Ormož

Jesensko zimski meni:

Hladna predjed: pašteta dimljene šunke z marmelado rdeče čebule na popečenih polnozrnatih kruhkih / Penina Gourmet Rose, 2015, brut, 12,5 % vol. alk., v.o. Bizeljsko-Sremič, Klet Istenič

Topla predjed: hišni raviol z nadevom krškopoljca ob medeni korenčkovi peni / Cviček, 2017 (Kralj Cvička 2018), suho, 10,0 % vol. alk., v.o. Dolenjska, Klet Martinčič

Glavna predjed: pečena jagnjetina z zeliščno skorjico ob pekovskem krompirju z rožmarinom / Modri Zajc, 2013, suho, 12,5 % vol. alk., v.o. Dolenjska, Klet Vina Zajc

Sladica: čokoladna torta s karamelnim prelivom / Renski rizling, izbor, 2009, sladko 12,5 % vol. alk., v.o. Bela krajina, Klet Prus

Na vrh >>

POEZIJA ZA BRBONČICE

AVTOR: BENJAMIN HRIBAR

Povzetek: Hrana, vino in ljudje smo skozi zgodovino povezani že tisočletja prav tako pa tudi v vinskih zgodbah, ki še pripomorejo k ohranjanju te bogate dediščine naših pridelovalcev. To zgodbo sem želel poudariti v svojem meniju, pri katerem sem se oklepal na lokalno in tradicionalno. Za vsako jedjo, ki jo postavljaš v meni zbiraš in pišeš zgodbe, ki jih boš delil z gosti. Pri vsaki sestavini menija se na paleti dobrot predstavlja pridelovalec hrane in tudi vinar s svojimi steklenicami skrbno pripravljene žlahtne kapljice. Vse to pa je na koncu odvisno, kako in kje bomo pripravili ter postregli, saj želimo gostu nuditi le najboljše. Za razvajanje brbončic sem pripravil meni, ki je sestavljen iz vseh treh vinorodnih dežel Slovenije. Vsak del menija predstavlja tudi del letnega časa in s tem izbor vina. Pot do spojitve hrane in vina ter ustvaritve tega menija je bila zanimiva in polna izkušenj.

Eno-gastronomske dvojice:

Predjed: krušne drobtine domačega kruha s hrenovo peno in prekajeno postrvjo iz domače ribogojnice Hribar / Šentjernejska penina bela, extra brut, 12 % vol. Alk., v.o. Dolenjska, Klet Štemberger, Šentjernej (alergeni: gluten, laktoza, riba, jajca)

Glavna jed: zorjena govedina izpod Lisce s pastinakom in popečenim topinamburjem ter zelenjavnim šopkom iz ekološkega vrta / Modri pinot, 2015, suho, 13,0 % vol., Štajerska Slovenija, Hiša vin Joanes Protner, Malečnik (alergeni: gluten)

Sladica: strjenka iz briških češenj s kakijevo kremo in akacijevim cvetnim karamelom / Verduc, 2015, sladko, 13 % vol. Alk. V.o. Goriška Brda, Klet Brda, Dobrovo (alergeni: jajca, gluten, laktoza, sledovi oreškov)

Na vrh >>

EKO JE DOBRO ZA NAS

AVTORICA: KAJA WILL

Povzetek: Za pripravo kulinarično vinskega menija, kjer so osnova hrane ekološko pridelane surovine, sem se odločila, ker v gostinstvu in turizmu skoraj ni prisotna. Spodbuditi sem želela vključevanje ekološko pridelane hrane v turistično in gostinsko ponudbo. Ekološko pridelano hrano nudi vse več kmetij in kot pokaže kalkulacija ni bistveno dražja od konvencionalno pridelane hrane.

Eno-gastronomska dvojice:

Predjed: pirina pogača posuta s sirom in slanino, solata sestavljena iz črnih testenin, špargljev, sira, začinjena s hladno stisnjenim bučnim oljem in domačim jabolčnim kisom / Sauvignon 2017 (Vinarstvo Dolc)

Glavna jed: pečen domači piščanec in telečja krača, priloga: belokranjski žlinkrofi in pečen krompir / Sivi pinot 2016 (Vinarstvo Dolc)

Sladica: ajdova potica / Medeno vino (Medeni butik Voglar) ali Chardonnay letnik 2017 jagodni izbor (Vinarstvo Dolc)

Predjed pirino pogačo in solato sestavljeno iz špargljev, pirinih testenin z aktivnim ogljem, začinjene s hladno stiskanim bučnim oljem in jabolčnim kisom odlično dopolnjuje vino suhi Sauvignon Dolc, letnik 2017. Vino je sveže, primerne polnosti, okus traja kar nekaj časa in opere okus hrane v ustih.

Ob glavni jedi pečen domač piščanec, telečja krača in belokranjski žlinkrofi, sem izbrala vino Sivi pinot Dolc, oranžno vino, letnik 2016. Vino je pridelano z maceracijo, vsebuje tanin in sadne kisline, ki se lepo ujema s pečenim mesom, poleg tega pa razgrajuje maščobe in pospešuje presnovo.

Z ajdovo potico postrežem sladko vino Chardonnay 07 Dolc, jagodni izbor. Vino je uležano in mladostnega okusa. Lahko pa postrežemo tudi Medeno vino Voglar, ki lepo dopolni okus sladice.

Na vrh >>

PRIMORSKE JEDI Z VINI IZ VINORODNE DEŽELE PRIMORSKA

AVTORICA: KAJA OSOJNIK

Povzetek: Povezava kulinarike z vini je ena izmed pomembnih stvari tako v poklicu vinskega svetovalca kot tudi na splošno. Odločila sem se, da bom predstavila 5-hodni morski meni v kombinaciji z vini iz vinorodne dežele Primorska.

Eno-gastronomske dvojice:

Dobrodošlica: ocvrti škampovi repki na nabodalcu z zeliščnim pestom, popečen kruhek / Bjana brut, brut (suho), 13 vol. % Alk., Dobrovo, Goriška Brda

Hladna predjed: tartar sardel s karamelizirano čebulo v družbi sponga iz zelenega čaja z limono / Malvazija, suho, letnik 2017, 13,5 vol. % Alk., Vina Koper

Juha: kremna rakova juha s koromačem

Glavna jed: poširan losos z lososovim kaviarjem, pire krompir in brstični ohrovt, hrenova penasta omaka / Rosé (cabarnet sauvignon), suho, letnik 2015, 12,5 vol. % Alk., Batič – Šempas, Vipavska dolina

Sladica: čokoladni soufflé z mangovo kremo in svežimi jagodami / Ruj grand prestige, sladko, letnik 2013, 12,5 vol. % Alk., Kras, Vinakras

Pri sestavljanju morskega kulinaričnega menija sem se poskušala osredotočiti predvsem na to, da jedem določim vino iz enega vinorodnega okoliša, saj ima vinorodna dežela Primorska 4 vinorodne okoliše, in sicer vinorodni okoliš Goriška Brda, vinorodni okoliš Vipavska dolina, vinorodni okoliš Kras in vinorodni okoliš Slovenska Istra. Vino ima namreč dolgo zgodovino uporabe v zdravstvu. Uporabljali so ga kot antiseptik za površinske rane, za izboljšanje prebave, tudi za zdravljenje diareje. Vino namreč podaljšuje življenje predvsem zato, ker preprečuje bolezni srca in ožilja. Srčni napad najbolj preprečuje vino, naslednje je pivo, žganje pa ima pri tem zares najmanjši učinek. Morsko kulinarični meni bi tržila v gostinskem obratu Gostišče Deteljica, kjer bi se gostje lažje seznanili z morskimi jedmi v kombinaciji z vini iz iste vinorodne dežele.

Na vrh >>

NARODNE JEDI DOLENJSKE LOKALNIH PRIDELOVALCEV Z NOVODOBNIM PRISTOPOM

AVTORICA: ROKSANA BEREND

Povzetek: Namen ustvarjalne naloge je, da se narodnih jedi dolenjskega območja ne pozabi, da se jedi približajo mlajšim generacijam, da gostje odkrivajo nove kraje in njihove znamenitosti, da spoznajo postopek pridelave lokalnih in tradicionalnih sestavin ter jih seveda tudi okusijo. V nalogi sem želela raziskati in ugotoviti, kakšna je trenutna ponudba dolenjskih narodnih jedi za tuje goste v Trebnjem, poiskati vzroke temu in predlagati rešitve. Obstoječa ponudba dolenjskih narodnih jedi je razmeroma skromna, predvsem zaradi določene strukture gostov in majhnega zanimanja za jedi večine gostov, ki se v gostinskih obratih prehranjuje, torej domačih gostov. Omenjeni oviri sta podobni kot v Strategiji razvoja gastronomije Slovenije. Ponudnik gostinskih storitev bi gostom lahko ponudil jedi na bolj sodoben način, oblikoval sezonsko ponudbo ter obudil razne običaje iz preteklosti, na katerih bi ponudil narodne jedi, značilne za posamezni običaj. Predvsem v stalno ponudbo bi lahko vključil več narodnih jedi, saj se večina gostov odloča prav za slednjo. Menim, da se ponudniki gostinskih storitev v Trebnjem, kljub drugačnemu tipu restavracije, ki jo premorejo in strukturi gostov, trudijo obogatiti svojo ponudbo z jedmi naših prednikov. Z nekoliko bolj bogato ponudbo lahko postane dober glasnik slovenske gastronomsko-kulinarične dediščine Slovenije tako domačim kot tujim gostom.

Eno-gastronomske dvojice:

Pozdrav iz kuhinje: ocvirkovka / cviček

Hladna predjed: goveji zrezek z dolenjskim bučnim oljem, čebulo in domačim jabolčnim kisom, pašteta iz kurjih jetrc povaljana v drobnjakovih drobtinah, dolenjska špehova zaseka, ržen kruh / sivi pinot

Glavna jed: mladi kozliček iz pečice s kifelčarjem, zelenjavo (bučka, rdeče in rumeno korenje, zelena), matevževim štrukljem, kozličkovim temnim žuftom ter pesinim čipsom / modra frankinja

Sladica: dolenska sladka jabolčna pita / bela frankinja

Na vrh >>

ZADNJA VEČERJA ERAZMA PREDJAMSKEGA

AVTOR: PROF. DR. UROŠ PINTERIČ

Povzetek: »Zadnja večerja Erazma Predjamskega« predstavlja vpogled v kulinarično zgodovino, natančneje v obdobje visokega srednjega veka na območju današnje zahodne Slovenije. Idejno ozadje izhaja iz legende o Erazmu predjamskemu, ki se je do izdaje uspešno upiral obleganju, po zaslugi oskrbovalne poti, ki je povezovala Predjamski grad z Vipavsko dolino. Prehranski kontekst se deloma navezuje na informacije o prehranskih navadah tistega časa, kot jih je beležil Paolo Santonino. Predjed sestavljajo suhe mesnine (pršut, panceta) in kozji sir z rahlo barikirano malvazijo, temu sledi pečen jelenji hrbet s sezonsko prilogo (načeloma grah, bob in podobno ter v jesensko zimskem času kostanjev pire), postrežen z barikiranim rdečim vinom (merlot ali modri pinot) ter sadna (jagodičevje, jabolka in podobno) pita s sladkim muškatom. Meni se naslanja na znano kulinarično izročilo tega obdobja, pri čemer poskuša zagotoviti ustrezno moderno komponento v smislu priprave hrane, da gostu ne povzroči prevelikega šoka z okusi. Meni je primeren za strežbo v okolju, ki omogoča smiselno prezentacijo srednjeveške hrane ter je primeren za posameznike, ki uživajo v kombinacije težje hrane in vina.

Eno-gastronomske dvojice:

1. hod: kraški pršut, kraška panceta, domač kozji sir v kombinaciji z rahlo barikirano malvazijo; npr. Santomas (zelen bi bil z vidika avtentičnosti primernejši, z vidika okusa pa morda prešibak), slabo kvašen kruh iz ržene moke

2. hod: na odprtem ognju pečen jelenov hrbet z brinom in rožmarinom, v sezoni s kostanjevim pirejem, oziroma grahom. Ob tem se ponudi barikirano rdeče vino; npr. Vinska klet Doremberk (merlot ali modri pinot, čeprav bi bilo z vidika avtentičnosti verjetno primernejše ponuditi druga rdeča vina)

3. hod: sadna pita (višnje, gozdni sadeži, jabolka) s sladkim muškatom (vina Koper ali Brič)

Meni je mogoče pripraviti za eno osebo, dve ali štiri osebe, pri čemer se zaradi prezentacije priporoča kot meni za dve ali štiri osebe. Predvsem pri drugem hodu (glavna jed) se zaradi količine, ki je servirana na skupnem pladnju lahko dejansko ustvari vtis grajske pojedine.

Na vrh >>

KRATKA POT »OD NJIVE DO MIZE«, »OD VIL DO VILIC« - TRADICIJA, AVTENTIČNOST IN DOMAČNOST NA KROŽNIKU IN V KOZARCU

AVTOR: DOC. DR. LEA-MARIJA COLARIČ-JAKŠE

Povzetek: Eno-gastronomska ponudba turističnega prostora lahko s tradicijo in avtentičnostjo turističnih kmetij in gostiln s tradicijo prostor naredi bolj privlačen in obiskan. Hrana, kmetijstvo in turizem so tri spremenljivke, ki se hitro in hkrati razvijajo, spreminjajo ter ustvarjajo pomembno povezavo, ki omogoča inovativno oblikovanje kakovostne turistične ponudbe. Prevladujoči elementi v okolju vključujejo geografijo in podnebje, ki vplivajo na kmetijske pridelke, ki so na voljo in prilagodljivost novih pridelkov in izdelkov, ki so jih prinesli trendi, moda ali zahteve, ki se pojavijo zaradi potovanja. V tej raziskavi dajemo poudarek na sezonskih surovinah in pridelkih v kraju izvora, ekološko pridelanih svežih živilih ter lokalnih recepturah, ki predstavljajo osnovo za pripravo vrhunskih kulinaričnih krožnikov, doživetje in zadovoljstvo gostov. Pri tem gre za kratko pot »od njive do mize« oziroma »od vil do vilic«. Pri trženju so pomembne zgodbe pridelovalca ali ponudnika surovin in pridelkov, ki lahko eno-gastronomsko izkušnjo pretvorijo v doživetje in pustijo nepozaben vtis. Gostje imajo na voljo dva menija:

Vinsko kulinarični sprehod na terasi domačega vrta:

Pozdrav iz kuhinje: ajdova potica »cop na lop« s sirom in pregreto smetano iz krušne peči / Beli duet, Vinska klet Jakše

Topla predjed: goveja juha z rezanci, koščki kuhane govedine s korenčkom in peteršiljevim posipom

Hladna predjed: rižota z regratom in slanino »krškopoljca« / Dolenjsko belo, Vinska klet Jakše

Po želji pester izbor solat z domačega vrta.

Glavna jed: hrustljava pečenka mladega odojka s cvičkom, mlado čebulico in vinsko rutico; gratinirani gluhi štruklji s sirom; popečene rezine rdeče pese / Cviček PTP, Vinska klet Jakše

Sladica: narastek domačega prijatelja z vinskim šodojem in grozdnimi jagodami rumenega muškata / Rumeni muškat, jagodni izbor, Vinska klet Jakše

Vinsko kulinarični sprehod pod brajdo vinske trte:

Pozdrav iz kuhinje: čebulna pogača s slanino »krškopoljca« in koščki pršuta / Laški rizling, Vinska klet Jakše

Topla predjed: odišavljena zeleno-bela zelenjavna juha s krompirčkom in svežim timijanom

Hladna predjed: stročji fižol z ocvirki in smetano ter bučno omako / Cviček PTP, Vinska klet Jakše

Po želji pester izbor solat z domačega vrta

Glavna jed: žrebičkovi medaljoni z reducirano omako iz modre frankinje; korenčkove testenine s karamelizirano šalotko in pečenim česnom; rdeče zelje z jabolkom kresnica / Modra frankinja, Vinska klet Jakše

Sladica: strjenka sočnih sadnih variacij in prelivom iz gozdnih sadežev / Laški rizling, pozna trgatev, Vinska klet Jakše

Gost dobi povsem drugačno izkušnjo in doživetje s hrano, če lahko pogleda v kuhinjo, kako se jed pripravlja in se pogovori o sestavi in recepturi jedi ter vstopi v vinsko klet, kjer si lahko sam ob strokovni usmeritvi gostitelja izbere vino. Največja dragocenost pa je, ko vidi hišni vrt ali njivo, na kateri raste in je pridelana zelenjava, začimbe, sadje in ko vidi živali, ki se pasejo na travniku; torej se sam prepriča, da je vse, kar je pojedel, resnično pridelano v kraju izvora in na kakovosten način. Naša strast je ponuditi popolno vinsko - kulinarično doživetje, polno kontrastov, tekstur in harmonije okusov ter pristno gostoljubje iz srca gostitelja.

Na vrh >>

TRADICIONALNA GURMANSKA RAZVAJANJA

AVTOR: MATEVŽ BAŠELJ

Povzetek: Najučinkovitejša promocija dobre gostinske ponudbe so zadovoljni obiskovalci, ki ponesejo glas zadovoljstva v širšo okolico, in širijo svoje izkušnje med svojimi znanci ali prek spletnih komentarjev (blogi in druge objave). Zagotovo pa brez dobrega marketinga, ki zna gostinsko ponudbo predstaviti v različnih okoljih in promovirati lokalne posebnosti, da so za obiskovalce privlačne in darežljive, v času tehnološkega napredka, ne gre. Turizem je dejavnost ljudi in prepleta naravnih danosti, dediščine in lokalnih zanimivosti. Podpora turizmu je zgodba kraja ali ljudi, ki z opisom njihovih posebnosti ali gastronomskega izdelka ustvarijo občutke ugodja in trenutnega zadovoljstva. Izbor lokalne hrane v gostinski ponudbi je izjemnega pomena. Svežega in polnejšega okusa ter tradicionalno prepoznana, predvsem pa smo nanjo navajeni iz svojega otroštva. Zbuja nam spomine iz mladosti in občutke sentimentalnosti. Zavedati se moramo, da pri svojem odločanju izhajamo iz prvotno razvitih okusov, ki nas spremljajo skozi celotno življenje in nam nudijo veliko mero užitka, zato je zaželeno, da pri razvijanju in nudenju gastronomske ponudbe dajemo večji poudarek recepturam tradicionalnih okusov in postopkov.

Eno-gastronomske dvojice:

Meni 1: Mediteranski okusi

Hladna predjed: hobotnica v solati, šparglji na žaru obviti s kmečkim pršutom / Vino: repičan

Glavna jed: divji brancin na žaru z blitvo s krompirjem na hišni način / Vino: malvazija

Sladica: jogurtova strjenka iz svežih jagod / Vino: rumeni muškat premium

Meni 2: Dolenjske koline

Juha: jurčkova kremna juha / Vino: Penina od fare

Glavna jed: domača kmečka pojedina - matevž, zelje, krvavica / Vino: cviček PTP

Sladica: pehtranova potica na babičin način Vino: traminec

Na vrh >>

SLOVENSKI KULINARIČNI ŠOPEK NA DOLENJSKEM

AVTORICA: BRANKA BRCAR

Povzetek: Slovenci svoje simbole premalo poudarjamo, izpostavljamo in promoviramo, zato sem pri oblikovanju inovativnih vinsko kulinaričnih dvojic, pri vseh hodih, uporabila kot dodatek eno od sestavin iz »Slovenskega pušeljca«, katerega sestavljajo: nagelj, rožmarin in roženkravt. V meniju se pojavi naša tradicionalna kulinarika, kot je matevž, kranjska klobasa, štrukelj, ženof, hrenova omaka, ajdovi žganci, krompir, itd. Kot spremno pijačo, ki je na mizi ves čas, bi poleg vode ponudila tudi ohlajen lipov čaj, saj s tem predstavimo in poudarimo tudi vlogo in pomen lipe. Pri določanju kulinaričnih dvojic sem se odločila, da vključim lokalno penino (Penino od fare) in naša domača vina (Cviček, Modro frankinjo in Vino iz Nebes) . Penina je torej iz vinogradov Hiše vina Frelih iz Zadrage nad Šentrupertom, ostala vina pa iz vinogradov družine Brcar iz Homa nad Šentrupertom. Ker pa si cviček, s svojimi specifičnimi lastnostmi zasluži posebno mesto, sem ga vključila tudi v pripravo hrane, ter iz njega pripravila cvičkovo omako in cvičkov žele, uporabila pa sem ga tudi za kuhanje Kranjske klobase. Tradicionalno hrano z lokalnim izvorom, poleg izpostavljenih sestavin iz slovenskega šopka, spremljajo lokalna Dolenjska vina, zato na ta način oblikujemo meni poimenovan »Slovenski kulinarični šopek na Dolenjskem«.

Eno-gastronomske dvojice »Slovenski kulinarični šopek na Dolenjskem«:

Pozdrav iz kuhinje: Kranjska klobasa (mesarstvo Bizjak) kuhana v cvičku (3 koščki), koščki Čebularja mladega kravjega sira s čebulo (Ekološke kmetije Kukenbergar) (3 koščki), ajdovi žganci s cvičkovo omako z roženkravtom (izpostavljena sestavina: roženkravt) / Penina od fare (Hiša vina Frelih)

Topla predjed: Teletina iz pečice in pečeni (ne olupljeni) polovici krompirja z rožmarinom, priloga ženof oziroma domača gorčica z moštom in domača hrenova omaka pripravljena iz naribanega hrena z dodatkom smetane (izpostavljena sestavina: rožmarin) / Cviček (Vinska klet Brcar)

Glavna jed: Kislo zelje z rožmarinom, matevž in prekajeno meso Krškopoljca (izpostavljena sestavina: rožmarin) / Modra frankinja (Vinska klet Brcar)

Sladica: Pehtranovi štruklji z medeno omako narejeno z belim vinom in cvetličnim posipom z nageljnom / (izpostavljena sestavina: nagelj) / Vino iz Nebes (Vinska klet Brcar)

Ambient, kjer se streže meni poimenovan »Slovenski šopek na Dolenjskem«, želim da je skladen s podporno zgodbo. S prtom pogrnjena miza, na kateri je na sredini Slovenski »pušelc«, in tudi ostali dodatki v prostoru, prtički, posoda, želim, da imajo izvor iz tradicije (lončene posode, vezenine z motivi nageljnov,...). Prav tako pomembna je ustrezna osvetlitev prostora, glasbena spremljava, ter strokovno strežno osebje.

Na vrh >>

BELOKRANJSKA VIGRED

AVTORICA: PETRA PEŠELJ

Povzetek: Umetnost sožitja vin in kulinarike je pravi uvodni naziv kreacije inovativnega vinsko – kulinaričnega menija »Belokranjska vigred«. Pomlad ali vigred po belokranjsko je ena tistih letnih časov, ko nam narava ponudi svojo pestro paleto sadov in ko vino v kleteh že kar čaka, da ga natočimo v kozarec in poskusimo skupaj z okusno pripravljeno jedjo. Pravilno izbrana jed in ustrezna vinska dvojica, lahko tvorita ti. eno –gastronomsko sožitje, kot ga lahko okusimo v pripravljenem 3-hodnem meniju »Belokranjska vigred«. V meniju je upoštevano vertikalno in horizontalno upoštevanje pravil spajanja vina in jedi, v katerih najdemo surovine, ki so sezonske in primerne za spomladanski letni čas in surovine, ki so izključno lokalne. Gre za značilne jedi iz območja Bele krajine, torej sestavine prihajajo od tam, prav tako tudi izbrana vina. Na srečo ima Bela krajina veliko vrhunskih vinarjev in vin, zato je zlahka moč najti vina vrhunske kakovosti za vse priložnosti. Zgodba nas pelje od preprostih jedi preprostih Belokranjcev, ki so od uročenega mlinarja, ki je namesto belo samo črno mlel, kar razloži ime mesta Črnomelj, pove pa nam tudi, da tukaj raste ajda. Ta je glavna surovina v toplem uvodu menija, kjer nas na krožniku čaka kepica ajdove kaše, ki ji družbo delajo še sveže nabrani jurčki ter Belokranjka. Pa ne tista na dveh nogah, ampak to ime nosi posebna avtohtona sorta čebula, ki se ji po domače reče gribeljski žbul. Zgodbo o žbulariji, pletenju vencev in prodaji čebule od vrat do vrat, zaključimo z še zadnjo sestavino tople predjedi, to so domači gojeni šparglji zaviti v trakce slanine. Takšnemu uvodu družbo odlično dela sortno vino Sauvignon, ki se s svojo prijetno aromo in primerno kislostjo posebej dobro ujame s šparglji, ter tudi preostalimi sestavinami. Izbrali smo polsuh Sauvignon Vinske kleti Prus iz Krmačine, letnika 2011. Zgodbo nadaljujemo o Beli krajini in njenem imenu, ki izvira tudi iz kraške pokrajine polne belega apnenca, ko pogledaš od daleč pa nanj spominjajo tudi bele ovčke, ki se pasejo na pašnikih. Te najdemo povsod po Beli krajini in ni čudno, da je jagnjetina še posebej priljubljeno meso. V glavni jedi ga bomo ponudili v raguju skupaj s korenčkovo roladico in še eno tipično jedjo – fulanko oz. belokranjskim nadevom. Vino, ki ga zaužijemo pri glavni jedi, je odlična kombinacija, ki pa ima prav posebno zgodbo. Poskusili bomo prvo vino po trgatvi »potrgalko« ali portugalko, ki pa ni iz Portugalske ampak iz belokranjskih vinogradov. Ta zgodna sorta je svežega okusa, a kljub mladosti že dovolj zrela, da se v ustih harmonično zlije z jagenjčkom in ostalimi okusi. Izbrali smo Portugalko Hiše vina Pečarič, letnik 2017. Prijeten zaključek harmonije okusov in vina nam ustvari Belokranjska gibanica iz skute in orehov, katero dekorirajo sladke in sočne gozdne jagode. Ta kombinacija gre odlično z Rose-jem, ki ga bogatijo mehurčki penečega vina Metliška penina Vinske kleti Metlika.

Eno-gastronomske dvojice »Belokranjska vigred«:

Topli uvod: ajdova kaša z domačimi jurčki in gribeljskim žbulom (Belokranjka) ter šparglji zavitimi v slanino / Belokranjec PTP (Vinska klet Prus, letnik 2016, sladkorna stopnja: suho, alkoholna stopnja 11,5%)

Glavna jed: jagenčkov ragu s korenčkovo roladico ter belokranjskim fulanjem / Portugalka (Hiša vina Pečarič, letnik:2017, sladkorna stopnja: suho, alkoholna stopnja: 12% )

Sladica: belokranjska gibanica na peni iz gozdnih jagod / Metliška penina – rose (Vinska klet Kmetijska zadruga Metlika, Letnik 2015, sladkorna stopnja: polsuha, alkohol 12%).

Na vrh >>

PRIDIHI SLOVENSKEGA OKUSA

AVTOR: MATEVŽ HOČEVAR

Povzetek: Slovenija je gostoljubna dežela, ki svojim obiskovalcem rada ponudi odlične tradicionalne slovenske jedi kot druge kulinarične dobrote, ki dišijo po pridihu slovenskega okusa. Ob šibečih se mizah, bo za vas vedno skrbno izbrana tudi rujna slovenska kapljica. Velik izbor vin lahko spoznavate ob številnih vinskih turističnih cestah. Restavracije, turistične kmetije in vinske kleti so srce slovenske kulinarične ponudbe. V svoji ponudbi sem sestavil 4 hodni meni in izbrana vina. Meni je sestavljen tako, da ga lahko uporabljamo in okušamo celo leto. Meni je poln svežih prepletajočih okusov, ki jih dopolnjujejo izbrana vina iz vseh vinorodnih dežel.

Eno-gastronomske dvojice:

Aperitiv: penina Bjana, brut, 13 % vol. alk., v.o. Goriška brda, klet Bjana, Dobrovo

Hladna predjed: lokalna skuta s pridihom svežih zelišč, namaz zoglenjenih jajčecev, sveža piščančja jetrna pašteta na sezamovem hlebčku / Chardonnay, suho, 2015, 13,5 vol. % alk., v.o. Dolenjska, klet Kartuzija Pleterje, Šentjernej

Topla predjed: sveža tuna na posteljici rdečega krompirja z mladimi koprivami z omako paradižnika na belo / Jakot Gredič (Sauvignonasse), suho, 2015, 13,5 vol. % alk., v.o. Goriška brda, Klet Ščurek, Plešivo

Glavna jed: srnin file v orehovi skorjici, ješprenj z mavrahi v objemu omake iz modre frankinje / Modra frankinja, suho, letnik 2013, 13 vol. % alk., v.o. Bela krajina, Klet Šturm, Sveta Ana, Metlika

Sladica: čokoladna tortica z žličnikom lešnikovega sladoleda in angleško kremo / Laški rizling – Julijino vino, jagodni izbor, 2011, sladko, 12,5 vol. % alk., v.o. Štajerska Slovenija, Klet Krajnc, Ivanjkovci.

Na vrh >>

GIBANJE SLOWFOOD

AVTORICA: MAG. URŠKA POČERVINA

Povzetek: V Sloveniji doslej nismo imeli raziskave, ki bi ugotovila dejansko stanje na področju oblikovanja posebnega turističnega produkta na podlagi vključevanja potencialov, ki jih nudijo zidanice. Zidaniški turizem kot celoviti turistični produkt zagotavlja najširšo podlago, pogoje in okolje za vključevanje kulturne dediščine v turistično ponudbo. Na območjih nacionalne prepoznavnosti je nujno potrebno upoštevati načelo trajnostne rabe kulturne dediščine in celostnega ohranjanja teh območij, kar pa bo osnovno poslanstvo zidaniškega turizma. Zidanice in zidaniški turizem omogočajo povezovanje z živo kulturo, omogočajo izvedbo različnih prireditev, kar pa je najboljši način valorizacije kulturne dediščine, česar se ne sme spregledati. Zidaniški turizem bo v svojem okolju funkcionalno in tržno povezal še koledarski, pohodniški, gastronomski in wellness turizem in na ta način pomnožil zadovoljstvo gosta in ekonomske koristi vseh ponudnikov. Slowfood je gastronomsko gibanje, osnovano v Italiji. V zadnjih letih je gastronomsko gibanje postalo eko gastronomsko gibanje, ki poudarja užitek, dostopen vsem, pomen lokalno pridelanih živil, ohranjanje kulturne dediščine, zdravo prehrano, nenazadnje pa skuša opozarjati na škodljive vplive globalizacije v prehranski industriji. Gibanje se je kasneje iz Italije razširilo v Slovenijo, vendar slovensko gibanje ni v celoti sledilo izvornemu italijanskemu, saj odstopa od ključne osnovne ideje izvornega gibanja, in to je užitek, ki je dostopen vsem. Gibanje pri nas se namreč udejanja v restavracijah višjega cenovnega razreda, kar bi nas lahko privedlo do razmišljanja o elitizmu. Potrjeno je, da pripadnost družbenemu razredu oziroma delu družbenega razreda vpliva na prehranske prakse posameznika. Gibanje Slowfood želi užitek preliti v znanje, s čimer bi lahko gibanje povezali s kulturnim kapitalom. Ljudi želi izobraziti na področju kulinaričnega užitka, pri čemer je v največji meri poudarjena avtentičnost, značilna za posamezno okolje. Problem nastane, ker gibanje poudarja ločitev delovnega okolja od prehranskega, v katerem si lahko privoščimo užitek, ob tem pa pozabi na vrednote, kot so tradicija, dom, družina in domačnost. Te vrednote so namreč zelo pomembne za zagotavljanje vsakodnevnega užitka.

Na vrh >>

BELOKRANJSKO PREBUJANJE POMLADI

AVTORICA: SONJA MAVER

Povzetek: Bela krajina je na sončni strani Gorjancev. Njenih lepot ne morate izmeriti s še tako bujno domišljijo. Tu živijo ljudje, ki so jim besede: sovraštvo, neprijaznost, in negostoljubnost tuje. Kar so za Gorenjce nageljni, je za Belokranjce trta. Vino pa jim je sonce v kozarcu. Inovativna vinsko kulinarična dvojica Bele krajine je sinteza izjemne dediščine in najrazličnejših inovacij, ter vplivov posameznih obdobij zgodovinskega razvoja in geografskega okolja. Posebnost je belokranjska pramenka, ki je ena od slovenskih avtohtonih pasem ovc in je namenjena prireji jagnjetine, prav tako tudi vino modra frankinja, pridelana iz avtohtonega grozdja. Obe posebnosti pa povezuje tudi certificirana belokranjska pogača.

Eno-gastronomske dvojice »Belokranjsko prebujanje pomladi«:

Dobrodošlica: belokranjska pogača / penina Rosalija, bela, suha, zvrst, alkohol 12,5 %, pridelovalec Vinogradništvo Pečarič, Metlika.

Hladna predjed: file belokranjske postrvi s čemaževim pirejem in regratovo solato na špargljevi omaki / Sauvignon, suho, letnik 2016, alkohol 13 %, pridelovalec klet Šturm, Metlika.

Glavna jed: belokranjska pramenka (jagenjček) z rožmarinovo polento ob šopku zelenjave / Modra frankinja ZGP, suho, letnik 2017, alkohol 12,5 %, pridelovalec Vinska klet Samuel Malnarič, Semič.

Sladica: sladoled vanilje v hrustljavi skorjici domače potice na pomarančni omaki s kostanjevim medom, jogurtom in cvetnim prahom / rumeni muškat, izbor sladko vino, letnik 2014, alkohol 11%, Vina Prus, Jožef Prus, Metlika.

Inovativna vinsko kulinarična dvojica z naslovom Belokranjsko prebujanje pomladi lahko prilagodimo za vse letne čase in v njene sestavine vključimo drug sezonski pridih. Pomembno je, da ohranjamo osnovne sestavine. To so belokranjska pogača, jagnjetina, belokranjska postrv in vina Bele krajine. Vsekakor pa je vino in dobra kulinarika navdihnila mnoge domačine in popotnike, da so napisali odlične verze. Tako je belokranjski pesnik in pisatelj Oton Župančič, rojen na Vinici , napisal pesem Sreča skače, vince se preliva (Oton Župančič - iz knjige o pisatelju "Mlado brezje v mesečini). »Ali veste kaj je pesnik Oton Župančič imel v mislih? Ali lepo črnooko točajko, ali vino metliško črnino v kozarcu?« Ugotovitve prepuščam vam, saj vam bodo besede ob okusih belokranjske pogače, vina in naše vrhunske kulinarike jagenjčka popeljale v nepozabna doživetja. Ostanite tu vsaj toliko časa, da se nasrkate vsega, za kar ste že pozabili, da obstaja. Bela krajina vam bo s polno mero vrnila kanček svoje ljubezni.

 

Na vrh


Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska Unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
NALOŽBA V VAŠO PRIHODNOST eu-skladi.si

EU naložba lasdbk